Gospodar prstanov

Založnik o knjigi

En prstan jim vlada in vse jih preseže, en prstan jih najde in v mraku poveže.

Leta 1937 je J.R.R. Tolkien izdal t. i. otroško domišljijsko pripoved Hobit. Še isto leto je začel pisati nadaljevanje, ki je v naslednjih 12 letih preraslo v epopejo na več kot 1000 straneh, ki jo poznamo pod imenom Gospodar prstanov. 

Saga o Frodu, skromnem hobitu, ki ga usoda izbere za rešitelja Srednjega sveta, je obveljala za enega od temeljev svetovne fantazijske književnosti. Delo je bilo v slovenščino doslej prevedeno že dvakrat. Tokratni prevod Sergeja Hvale bo prvi, v katerem bodo lastna imena in poimenovanja usklajena tako s prevodom romana Hobit kot knjige Silmarilion, ki bo izšla leta 2024.

Prstan moči

Trilogija govori o vsemogočnem prstanu, ki ga je skoval temni gospodar Sauron in ga napolnil s svojo močjo, da bi vladal vsem prstanom moči. Prstan izgine, Sauron pa posveti življenje temu, da bi ga našel. Po dolgem času prstan po naključju pristane v rokah Bilba Bogatina, ki je glavni junak knjige Hobit. Ker je sam že doživel dogodivščino epskih razsežnosti, prstan preda svojemu bratrancu Frodu, z njim pa tudi skoraj nemogočo nalogo, prstan mora namreč odnesti v osrčje gore in ga uničiti.

Bratovščina

Frodo naloge seveda ne more opraviti sam, zato mu pomagajo razna pravljična bitja, vilinci in čarovniki, skupaj pa ustanovijo Bratovščino prstana. Knjiga presega fantazijske svetove, saj v svoji biti govori o pogumu navkljub grozodejstvom, ki se pletejo okrog posameznika in o neustavljivi moči pravega prijateljstva

o avtorju

J.R.R. Tolkien (1892–1973) je oče sodobne fantazijske književnosti in skorajda ne potrebuje predstavitve. Že v mladosti je pokazal veselje do starih jezikov in to ga je zaznamovalo tudi pri izbiri poklica. Diplomiral je iz stare nordijščine, sodeloval pa je tudi pri pisanju Oxfordovega angleškega slovarja. Poučeval je staro angleščino in angleščino. Jezike pa si je tudi izmišljal. Tako je v okviru Srednjega sveta, kamor je postavil vse svoje pripovedi od Hobita in Gospodarja prstanov do Silmariliona, ustvaril vrsto jezikov in pisav, ki jih uporabljajo tamkajšnja bitja. Poleg fantazijskih del je napisal vrsto znanstvenih razprav, pero pa je uporabil tudi za pisanje pesmi. Leta 1972 je prejel častni naziv poveljnik Britanskega imperija (CBE - Commander of the Most Exellent Order of the British Empire) in častni doktorat Oxfordske univerze iz književnosti. Leta 1954 je prejel častna doktorata univerze v belgijskem Liegu in dublinskega University Collegea ter leta 1973 doktorat univerze v Edinburgu.

Umrl je leto kasneje, njegovo literarno zapuščino pa je v upravljanje prevzel njegov najmlajši sin Christopher.