| Založba | Mladinska knjiga |
| Zbirka | Srednji svet |
| Leto izdaje | 2022 |
| ISBN | 978-961-01-6489-0 |
| Naslov izvirnika | Ostatnie życzenie |
| Leto izdaje izvirnika | 1993 |
| Prevod | Klemen Pisk |
trda vezava
20 x 14 cm
400 g
325 strani
Tip knjige
kratka proza
Kategorije
leposlovje > fantazijski roman
poljsko leposlovje
Založnik o knjigi
Zadnja želja je prva knjiga prigod v seriji Veščec (The Witcher), v svetu že nagrajene nove zvezde fantazijske književnosti. Osrednji junak Geralt je veščec, že v otroštvu izurjen za lov in ubijanje pošasti. Poklican je v kraljestvo, kjer naj bi Štrigo, plod vladarjeve svetoskrunske ljubezni, ki mori ljudi, odrešil uroka. Ali pa jo tudi ubil?
Vendar ni vse, kar je videti pošastno, zlo, vse pošteno pa tudi ni dobro. Včasih je namreč težko vedeti, kdo je dober in kdo je v resnici pošast. Geralt je eden zadnjih preživelih veščecev na Kontinentu in briljanten borec. Že v mladih letih je razvil nadnaravne sposobnosti in veščine za spopad z morilskimi zvermi in jih okrepil z dolgotrajnim treningom in skrivnostnim eliksirjem. Geralt vendarle ni navaden morilec. Njegov edini namen je varovati dobro na svetu in uničiti podle zveri, ki napadajo nedolžne in pustošijo deželo.
Poslastica za ljubitelje fantazijske književnosti
Slogovno izpiljeni roman Zadnja želja z bogatim besediščem živo slika domišljijske svetove, vsebuje pa tudi globlje uvide v svet in splošne resnice o odnosih med ljudmi, zato bo navdušil staro in mlado. Pomembno je tudi dejstvo, da se v oceanu angloameriške fantastike osvežujoče naslanjajo na evropsko mitologijo in črpa iz slovanskega ljudskega izročila.
Tudi Geralt, osrednji junak zgodbe – spoštovan in osovražen obenem – namreč med spoprijemanjem s pošastmi postopoma spozna, da so nekateri njegovi pleni nedvomno izprijene pošasti, drugi pa so žrtve greha, prevare ali preproste neumnosti.
Nov, svetovni fantazijski fenomen
Fantazijski svet serije Veščec obsega vrsto romanov in zbirk kratkih zgodb. Po teh delih so razvili videoigre, posneli TV-serije in film ter jih predelali v grafične romane. Od leta 1992, ko je izšla prva zbirka kratkih zgodb, je Veščec prerasel v svetovni fantazijski fenomen, ki bo končno izšel tudi v slovenščini.
Romanu Zadnja želja kronološko sledi roman Meč usode. Skupaj vsebujeta trinajst kratkih zgodb, refleksij glavnega junaka Geralta iz Rivije, ki okreva po koncu bitke.
Nagrajene knjige o veščecih tudi na Netflixu!
Poljski pisatelj Andrzej Sapkowski (1948), po poklicu ekonomist, je eden najbolj priljubljenih avtorjev v svoji državi. S serijo stripov, stripov in računalniških iger po njegovih knjigah pa je dosegel mednarodni uspeh. Leta 2012 je prejel medaljo za kulturo – Gloria Artis.
Za serijo Veščec (The Witcher) je prejel tudi svetovno nagrado za fantazijo za življenjsko delo. Obe zbirki kratkih zgodb o veščecih tvorita uvod v osrednjo sago, pentologijo, po kateri je leta 2019 nastala tudi Netflixova serija, in ki bo v slovenščini izšla v prihodnjih letih, v glavni vlogi s Henryjem Cavillom.
***
Odlomek iz romana:
»Pripovedovali so mi o veščecih. Veščeci ugrabljajo majhne otroke in jih hranijo s čarobnimi zelišči. Tisti, ki preživijo, sami postanejo veščeci, čarovniki z nečloveškimi sposobnostmi. Izurijo jih za ubijanje, iz njih izkoreninijo vsakršna človeška čustva in nagone. Iz njih naredijo pošasti, ki ubijajo druge pošasti. Slišal sem, da je skrajni čas, da nekdo začne loviti veščece. Kajti pošasti je vse manj, veščecev pa vse več … Kaj od tega, kar pravijo o vas, je resnica?«
»Skoraj nič.«
»In kaj je laž?«
»To, da je pošasti vedno manj.«
Geralt iz Rivije je veščec.
Recenzija Bukla
Saga o Veščecu (izvirno Wiedźmin, angl. The Witcher), ena najbolj branih fantazijskih serij zadnjega časa, je končno na voljo v slovenščini. Prigode o veščecu Geraltu, nadnaravno močnem bojevniku, ki se za plačilo bojuje proti pošastim, ki nadlegujejo deželo in njene prebivalce, so namreč že zdavnaj prerasle v popkulturni fenomen. Saga obsega osem knjig: začne se z zbirkama kratkih zgodb Zadnja želja in Meč usode (izviren izid 1990–1993), nato sledi pet romanov (izdanih v letih 1994–1999), zaključi pa se s preddelom, ki je bil spisan precej kasneje, leta 2013). Sapkowski je z njimi v rodni Poljski žel izjemen uspeh, bil nagrajevan in že leta 2001 so na Poljskem posneli (sicer neprepričljivo) TV-serijo. Pri tem pa bi verjetno ostalo, če se ne bi poljski razvijalec videoiger CD Projekt Red namenil veščeceve prigode prenesti v interaktivno različico. Trilogija videoiger iz zvrsti igranja vlog nadaljuje zgodbo po koncu knjižne sage in je po solidnem prvem delu The Witcher (2007) ter njegovem nadaljevanju The Witcher 2: Assassins of Kings (2011) z izvrstnim tretjim delom The Witcher 3: Wild Hunt (2015), ki je za mnoge ena izmed najboljših videoiger vseh časov, požela tako velik prodajni in kritiški uspeh (postavila je rekord po številu prejetih nagrad), da se je zgodilo nemogoče: prevodno fantazijsko delo s tipično srednjeevropskim (in slovanskim) ljudskim izročilom ni le izšlo v angleščini, ampak je celo prebilo tamkajšnjo prevlado angloameriške fantazijske literature, kasneje pa s pomočjo Netflixa prispelo še na TV-sprejemnike (tretjo sezono so nedavno snemali tudi na lokacijah po Sloveniji!).
Kaj je torej tisto, kar naredi sago o veščecu tako privlačno? Sapkowski je vešč peresa. Slog je izpiljen, raznotero dogajanje (igroprestolnega spletkarjenja je prav toliko kot avantur »na terenu«) pa je nemalokrat le izgovor za komentar o družbeno perečih tematikah, kar naredi branje večplastno. Geralt, ki se preživlja z odstranjevanjem pošasti (te temeljijo na slovanski mitologiji ali vraževerju), je stalno priča človeškim grozodejstvom in krutosti, to pa nastavlja svojevrstno ogledalo: je morda človek največja pošast? Svet je neizprosen, izžet od vojn in nasilja, in ne preseneča, da je podobno kot denimo pri Joeju Abercrombieju (trilogija Prvi zakon) besedilo prepojeno s cinizmom, ki pogosto prerašča v črni humor. Tu je izjemna karakterizacija glavnih likov: izrisujejo se kot kompleksne osebnosti, ki bijejo tako notranje kot zunanje konflikte, kar pa Sapkowski dopolnjuje z orisom zapletenih medsebojnih odnosov (izpostaviti velja romanco med Geraltom in muhasto čarovnico Yennefer). Podobno je tudi pri domišljijskih rasah, ki naseljujejo svet. In čeprav tod najdemo vilince in škrate, so ti daleč od tolkienovske idealiziranosti, ampak prej izgovor za pisanje o medvrstnem rasizmu ali o tragiki nezmožnosti odzivanja skupnosti na družbene spremembe.
Pripovedni lok, ki povezuje sago, se bo znatneje razvil s tretjo knjigo, v središču pa bo Geraltova posvojenka Ciri, katere kri naj bi po prerokbi usodno vplivala na prihodnost sveta, zato postane tarča različnih interesnih skupin. Zadnja želja je uvod, ki nas vpelje v veščecev svet, nas pouči, kaj ta poklic sploh pomeni, in predstavi osnovne pojme sveta ter nekatere nastopajoče. Kratkoprozni format omogoča zgoščen vpogled z več zornih kotov, vse skupaj pa je izjemen dražilnik, kaj vse nas čaka v nadaljevanju. Močno priporočam!
Aleš Cimprič, Bukla 166
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
