| Založba | Cankarjeva založba |
| Leto izdaje | 2018 |
| ISBN | 978-961-282-325-2 |
| Leto izdaje izvirnika | 2018 |
| Urejanje | Andrej Blatnik |
trda vezava
20,5 x 14,5 cm
370 g
268 strani
Tip knjige
kratka proza
Kategorije
leposlovje > kratka proza
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
Daljše novele se izmenjujejo s krajšimi, ekspresivnimi zapisi, v vseh zgodbah pa se zapleteno vrtijo človeška razmerja. Nekatere izhajajo iz stvarne psihologije, ki jo bogatijo poetske zastranitve, krajše zgodbe pa so večinoma poetični zapisi travmatičnih izkušenj posameznikov v različnih obdobjih življenja. Vse zgodbe se dotikajo iskanja sreče in odkrivanja razlogov, zakaj se življenje velikokrat ni izšlo, zakaj sreče ne najdemo, zakaj se nam vedno dozdeva, da zgolj tečemo za njo. Protagonisti večine zgodb v tej zbirki so ženske. Ženska kot bitje, ki daje življenje, morda prav zato še posebej občuti vprašanja o smislu kot pomemben del bivanja.
Navodila za srečo oklepata pripovedi, ki se sprašujeta o smislu zapisovanja in beleženja zgodb. Prva (Začetek zgodbe) išče resnico o zapisovalcu, ki je skrita v vsaki zgodbi. Resnica je namreč sreča, in to je pomembno sporočilo te knjige. Tudi zgodba, ki zbirko zaokroža (Njegova zgodba), je zgodba o pripovedovalcu in o zapisovanju, kajti pripovedovanje zgodb je največja muka, pa tudi največja sreča.
Vinko Möderndorfer (1958) je avtor vrste knjig različnih žanrov in dobitnik vrste slovenskih literarnih nagrad.
Recenzija Bukla
Zdi se, da Vinko Möderndorfer svoja dela stresa iz rokava, saj ne mine leto, da ne bi izšlo vsaj eno, prej več, ob tem pa njihova kakovost niti najmanj ne peša. Tudi v novi kratkoprozni zbirki ostaja zvest tematskim stalnicam – realnosti našega vsakdana in človeškim razmerjem – njegove zgodbe pa ostajajo družbenokritične, erotične in kipeče od življenjskih sokov. Začetek in konec knjige domiselno uokvirjata zgodbi o pripovedovalcu: kdo je, zakaj piše in koliko resnice o njem zrcali njegovo pisanje. Vmes se zvrsti cela paleta življenjskih usod, od nasilja v družini, spolnih zlorab, samomorov, izpraznjenih odnosov, odsotnosti ljubezni in nerazumevanja drugačnosti. Kot rdeča nit se med zgodbami vije vprašanje sreče: zakaj jo nenehno iščemo, zakaj je pogosto ne vidimo, zakaj, če jo že imamo, nanjo radi pozabimo in »na njeno mesto postavimo drugo srečo«, ki pa posredno zastavlja tudi vprašanje smisla našega življenja.
Kristina Sluga, Bukla 146
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
