Tramvajkomanda, oddelek za pritožbe

Založnik o knjigi

Tramvajkomanda prinaša štirinajst kratkih zgodb, ki se razlikujejo tako po obsegu kot tudi stilističo in vsebinsko; vse pa povezuje sočen jezik, prefinjen smisel za tragikomično in pa strast do razkrinkavanja najbolj rudimentarnega v človeški naravi – kvalitete, ki delajo pisavo Lucije Stepančič nezamenljivo. Na ozadju zabrisanih meja med pravljičnim in realnim, med tuzemskim in onstranskim, med včeraj, danes in jutri se odvija komedija človeškega čustvovanja. Tu srečamo fantomska bitja, ki razrešujejo nesporazume, ki so si jih nakopala v času življenja, zdravnike, ki dolgčas obravnavajo kot smrtno nevarno bolezen, Trnuljčico, ki se odloči vzeti življenje v svoje roke, pa tudi nevsiljivo senco, ki odigra vlogo nadvse diskretne ljubice. V kalejdoskopu zamenljivih identitet pa se zna zgoditi tudi to, da bomo med protagonisti te nadvse duhovite knjige našli koga, ki bo strašljivo podoben prav nam.

Lucija Stepančič (1969), po izobrazbi akademska slikarka in restavratorka specialistka, se je v slovenskem kulturnem prostoru uveljavila kot literarna kritičarka in pisateljica. Desetletje po kratkozgodbarskem prvencu Mrtvaki in šlagerji (1997) je izšla esejistična knjiga Sedem let (2007), leto kasneje pa zbirka kratke proze Prasec pa tak (2008), ki je bila nominirana za nagrado fabula. Sledili sta pesniška zbirka Ljubljanski imenik (2010) in roman V četrtek ob šestih (2011), ki je bil med peterico nominiranih knjig za nagrado kresnik. Lucija Stepančič piše tudi za otroke, kar ji je prineslo dve nagradi zlata hruška, pa tudi besedila za stripe in recenzije. Za svoje kritiško udejstvovanje je prejela Stritarjevo nagrado.