Zgodnja dela

Recenzija Bukla

Florjan Lipuš, koroški Slovenec in zamejski pisatelj, prejemnik dveh najvišjih državnih priznanj sosednjih držav, Prešernov nagrajenec in nagrajenec Velike avstrijske državne nagrade, je začel pisati kot gimnazijski maturant (leta 1958). Nadaljeval je kot študent bogoslovja, nato bivši bogoslovec, poštni uradnik, zavarovalničar, študent pedagoške akademije in nazadnje osnovnošolski učitelj, a ves čas pisatelj. Iz tako bogato posejane zemlje življenjskih izkušenj so vzniknile Zmote dijaka Tjaža, ki veljajo za njegovo največ­jo mojstrovino. Zbrana zgodnja dela pa razkrivajo, iz kako globokih brazd so Zmote zrasle. Gre za še neobjavljena ali delno objavljena kratka besedila, poizkus drame in osnutek drame, za začetne lirske črtice, potem aktivistična besedila, vedno bolj zašiljeno kratko prozo in nato satiro, ki se levi v jedko grotesko. V njih se vse jasneje izrisuje samosvoj, pretanjen pripovednik, ostrook, buden opazovalec, vizionarski jezikovni iskalec in intelektualno vznemirljiv avtor, ki z izborom tem in umetniško kvaliteto širi kroge valov na obeh straneh meje. Zgodnja dela bodo všeč knjižnim sladokuscem, ki brez dotika občutijo brane molka, nosijo tovor tišine in delijo prgišča samote, a še bolj ljubijo besede, ki meljejo mračne megle.

Maja Črepinšek, Bukla 157

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.