Ura resnice
Milan KlečZaložba | Študentska založba |
Zbirka | Beletrina |
Leto izdaje | 2013 |
ISBN | 978-961-242-594-4 |
Leto izdaje izvirnika | 2013 |
Urejanje | Tomaž Gerdina |
trda vezava
21 x 14 cm
360 g
208 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
Ura resnice je satirična podoba slovenskih literarnih in likovnih krogov, pa tudi kulturne politike, kakor jo doživljajo in kakor morajo v duhu njenih imenitnih določil ravnati svoje bitje in žitje samostojni kulturni delavci v Sloveniji na prelomu tisočletja. Po sto treh letih pa smo Slovenci z Uro resnice dobili tudi novo, moderno Belo krizantemo, Klečev ironičen odgovor njegovim recenzentom, kot je o knjigi zapisal Goran Schmidt. Ker pa je, kot vedno, Klečevo pripovedovanje prvoosebno, je hkrati prav nič prizanesljiva slika pisatelja samega. Ne glede na to, kako odkritosrčno razlaga pisatelj svoje bohemske pustolovščine, pri čemer se njegova pota prepletajo s potmi mnogih znanih osebnosti, in ne glede na to, kako neusmiljeno riše svoje in njihove značajske poteze, je razorožujoč njegov humor in – nomen est omen – milina, globoko zasidrana v nenehnem iskanju etičnega temelja vsakršnega delovanja in nehanja. Natančno stkan pripovedni slog, ki pogoste, skorajda neskončne nize podredij, priredij in soredij menjuje s kratkimi povedmi, zaziba bralca v privlačen ritem, da sledimo pripovedi z zanimanjem in nestrpnostjo, v ritem, ki je odsev avtorjevega nihanja med občutkom smisla in nesmisla pisanja, nihanja med ponosom pisatelja in fatalistično odpovedjo lastnemu delu. Satirično ost knjige brusijo karikature Marka Derganca v najboljši tradiciji ostrega očesa in duha Hinka Smrekarja.
Recenzija Bukla
Pisatelj, čigar kleč je v vstavljanju odkrite ali prikrite samoironije, v niz obsežnih romanov, v svojo novo avtobiografsko pripoved povabi širšo slovensko literarno sceno. Ob satiričnih spominih na štirideset let pisateljevanja se neprizanesljivo loti pisateljev, urednikov, oblikovalcev in drugih ustvarjalcev knjižnega sveta, še bolj pa lastnih strahov, hib in izgredov. Na dnu peripetij, ki hote ali nehote izrišejo tudi sliko kulturne politike v prehodu med dvema sistemoma, najdemo subtilni humor, ki se rojeva iz nezmožnosti pobotanja stvari, katere imamo ljudje odkrito na jeziku, in tega, kar takšne besede vzbudijo pri drugih. Ura resnice je zato ura naivnega iskanja logik v družbeno-kulturnem kaosu ter ura pomiritve različnih stališč soprotagonistov. Seveda je naivnost še vedno tako pomemben atribut, da nihče od vpletenih ne bo mogel izraziti mnenja o zapisanem, dokler knjige ne bo predihal v celoti. Opremljeno z zabavnimi ilustracijami Marka Derganca.
Žiga Valetič, Bukla 91-92
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.