Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0
Zama
29,99 €

Ta knjiga pri nas ni v prodaji!


Naša spletna stran je namreč tudi informativne narave, podobno kot revija Bukla. Za več informacij o knjigi se obrnite direktno na založbo, ki je knjigo izdala (navedena na levi).

Povej naprej

Založba Mladinska knjiga
Zbirka Kondor
Leto izdaje 2018
ISBN 978-961-01-5188-3
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Naslov izvirnika Zama
Leto izdaje izvirnika 1999
Prevod Vesna Velkovrh Bukilica
Spremna beseda Vesna Velkovrh Bukilica
Urejanje Andrej Ilc

Tehnične lastnosti
trda vezava
19 x 13 cm
290 g
280 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
argentinsko leposlovje

Založnik o knjigi

Kratki roman Zama (1956) argentinskega pisatelja Antonia di Benedetta (1922–1986) je morda največje delo južnoameriškega eksistencializma; pogosto (in površno) so ga primerjali s Camusovim Tujcem pa tudi z Beckettovim Čakajoč na Godota. Prvoosebni pripovedovalec je Diego de Zama, v Ameriki rojen španski kolonialni uradnik v Paragvaju ob koncu 18. stoletja, ki v svojevrstnem, izrazno zgoščenem jeziku piše zgodbo svojega životarjenja v mrtvicah večnega čakanja.

Zama je le na videz zgodovinski roman; in čeprav je posvečen »žrtvam čakanja«, je le na videz zgodba o neskončnem čakanju – na ladjo, ki prihaja in nikoli ne pride, na boljšo službo, na nekaj »več«, na usodo, ki se zdi primernejša protagonistovemu videnju samega sebe. V resnici je zgodba o samoslepilu, temeljni brezciljnosti in bistveni eksistencialni nevednosti, zaviti v brezup. V tem je njena brezčasnost.

Vprašal sem se, ne zakaj živim, ampak za kaj sem živel.
Sklepal sem, da za čakanje, in zanimalo me je, ali čakam še kaj.
Zdelo se mi je, da. Da vedno čakamo še več.

Recenzija Bukla

Danes velja Di Benedetto za enega najbolj nepripoznanih latinskoameriš­kih avtorjev, njegov roman Zama, ki je izšel že leta 1956, pa za eno največjih del argentinske, celo latinskoameriške književnosti. Čeprav so ga hvalili velikani svetovne literature (Borges, Cortázar, Bolaño, Coetzee), je npr. angleški prevod romana izšel šele leta 2016 in tudi pričujoči prevod je edino avtorjevo delo, ki ga imamo v slovenščini. Ob izidu so kritiki Zamo primerjali tako z eksistencialnim kot novim romanom in določene vplive (Robbe-Grillet) je res opaziti, vseeno pa umetniško polnokrvni prikaz tako glavnega protagonista Zame kot večkulturnega, večetničnega, divjega in buhtečega okolja Latinske Amerike, natančneje Paragvaja, preseže dela obeh literarnih smeri. Roman je postavljen na konec 18. st., v čas španskega kolonializma. Španski kroni kot podrejeni pravni svétnik neke paragvajske province služi tudi Zama, ki pa ves čas hrepeni po vrnitvi v kozmopolitski Buenos Aires. V svojem obupu, da bi odšel, in hkrati obsojenosti, da bo ostal, preživlja čas z ženskami, pije in kocka. Kljub pasivnosti in odtujenosti je Zama mejen v svojih čustvih – skrajno nečimrn, bojazljiv, tudi nezrel –, ko začuti premoč pa nagnusno surov. Prežet z neuresničljivimi željami, postaja vse bolj sumničav in blodnjav, meja med resničnostjo in njegovimi fantazijami pa (tudi za bralca) vse bolj nerazpoznavna. Kljub zgodovinski temi to ni zgodovinski roman, kvečjemu kaže nezmožnost zgodovinskega romana kot literarne zvrsti ali z besedami Di Benedetta: »Lotil sem se rekonstruiranja napol magične Amerike iz junaka navzven.« Očitno mu je posnemanje tedanjega obdobja (tudi po jezikovni plati) tako dobro uspelo (čeprav v času pisanja njegova noga ni stopila v Paragvaj), da so nekateri npr. hvalili avtorjevo »rekonstrukcijo španskega jezika kolonialne dobe«. In tudi to je dokaz, da gre za vrhunsko literaturo.

Kristina Sluga, Bukla 147

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...