Leto smrti Ricarda Reisa
José Saramago
| Naslov izvirnika | O ano da morte de Ricardo Reis |
| Leto izdaje izvirnika | 1984 |
| Prevod | Barbara Juršič |
| Spremna beseda | Barbara Juršič |
trda vezava
21 x 14 cm
600 g
534 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje
portugalsko leposlovje
Založnik o knjigi
Knjiga je Saramagov poklon geniju portugalske književnosti, Fernandu Pessoi. Eden Pessoovih heteronimov je Ricardo Reis, ime, ki ga nosi glavni junak romana. Star je »petinštirideset let, rojen v Portu, samski, po poklicu zdravnik, zadnje prebivališče: Rio de Janeiro«. Z ladjo se vrne v rodno Portugalsko leta 1936, ko je Španija na pragu civilne vojne, Portugalska pa v primežu trde roke diktatorja Salazarja. Reis se vrača domov po šestnajstih letih v Braziliji, da bi doma našel samega sebe in se odcepil od svojega stvaritelja Fernanda Pessoe. Starajoča se Evropa je na pragu vojne; tam pa je tudi pesnik Fernando Pessoa, ki je tako rekoč mrtev, a obiskuje Ricarda Reisa in z njim razpravlja o ključnih aktualnih in univerzalnih temah. Vmes se zdravnik in pesnik zaplete tudi s hotelsko strežnico, lovi ga mlada ženska s skrivnostno paralizirano levo roko … Velika mojstrovina portugalske književnosti.
o avtorju
José Saramago (1922 – 2010) se je rodil v Azinhagi na Portugalskem. Bil je pisatelj, dramatik, novinar in kolumnist. Napisal je več kot trideset literarnih del. Leta 1998 je prejel Nobelovo nagrado za književnost.
Recenzija Bukla
Velikan portugalske književnosti in nobelovec José Saramago (1922–2010), ki je najbolj prepoznaven po kultnem romanu Esej o slepoti, se je v zavest bralcev zasidral predvsem s simbolno močno prozo, ki se kakor hudournik preliva čez strani, saj jo tvorijo umetelne povedi, ki se včasih raztezajo čez več deset vrstic. Čeprav se to sliši precej naporno, je njegovo pisanje tako hipnotično in pomensko razvejano, da takoj začara in osvoji. Zato ni presenetljivo, da je pri nas precej dobro prevajan, Leto smrti Ricarda Reisa je že šesta knjiga po vrsti, ki jo lahko beremo v slovenščini. Jasno je, da Saramago obožuje literarne navezave – že njegova romana Kameni splav in Kajn se ukvarjata z biblično vsebino –, in tokrat si za osnovo vzame še enega pomembnega portugalskega avtorja, Fernanda Pessoo (1888–1935). Pessoa je edinstven v tem, ker je ustvaril t. i. heteronime, gre za literarne like, ki imajo različne značaje, poklice, osebne zgodovine, zanimanja in seveda vsak svoj slog pisanja. Eden izmed najbolj prepoznavnih heteronimov, ki jih je bilo sicer več kot 70, je ravno Ricardo Reis. Ker ga Pessoa v svoji literaturi ni nikoli ubil, bi lahko rekli, da je preživel svojega avtorja, in ravno iz tega izhodišča gradi Saramago, ki Ricarda postavi za protagonista svojega romana. Zgodba je, če zbanaliziram, variacija na Ostržka, saj hoče Reis iz literarnega junaka postati resnična oseba, zato se vrne v Lizbono in se poskuša na vse načine usidrati v realnem svetu. Nastani se v hotelu in se celo zaplete v romanco, sicer pa tava po Lizboni in se poskuša najti. Skozi zgodbo pa ni podan samo globok premislek o življenju in smislu vsega, ampak tudi širši družbeni komentar, vse skupaj pa dokazuje, da je Leto smrti Ricarda Reisa še eno v vrsti Saramagovih vrhunskih in izpiljenih del.
Veronika Šoster, Bukla 151
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
