Krst pri Savici

Recenzija Bukla

Prelomno zgodovinsko obdobje pokristjanjevanja Slovencev je z nekaj pesniške svobode nepozabno upes­nil naš največji poet France Prešern. Velikim likovnim ustvarjalcem, ki so upodabljali Prešernovo poezijo (Šubic, Kralj, Maleš, Debenjak, Jakac itn.), se je zdaj pridružil tudi Damijan Stepančič, ki se zaveda, da se ne zgodi ravno pogosto, da bi ilustrator dobil nalogo narisati celotno pesnitev, ki je tako pomembna za nacionalno samobitnost. Ganljivemu posvetilu umrlemu prijatelju Matiji Čopu sledi šest velikih dvostranskih črno-belih ilustracij, ki v Uvodu predstavijo glavne junake in s krvavo rdečo barvo napovedo tudi osrednji konflikt – mitološko bitko poganske in krščanske vojske. Sledi Krst, z manjšimi, mirnejšimi, hrepenenjsko obarvanimi ilustracijami, ki ponazarjajo ljubezensko dramo in zaplete med Črtomirjem in Bogomilo ter predvsem njegovo preizpraševanje in dileme, ki menda še vedno puščajo veliko prostora za različne, tudi nasprotujoče si interpretacije. Edinstveno obogaten Prešernov najdaljši ep, ki je prvič ugledal luč sveta leta 1836 in bil potem še velikokrat ponatisnjen, bodo zdaj v roke z veseljem gotovo vzele tudi mlajše generacije bralcev.

Renate Rugelj, Bukla 146

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.