Zbrane pesmi

Recenzija Bukla

Sem ter tja pride človeku v roke knjiga, narejena s tako preciznostjo, obenem pa tudi spoštljivostjo, da lahko za nekaj časa samo onemi in lista po njej. Zbrane pesmi Jureta Detele (1951–1992), ki jih je v dveh knjigah zbral, uredil ter s spremnimi opombami in spremno besedo opremil Miklavž Komelj, kot enega večjih letošnjih knjižnih projektov pa izdala Beletrina, je ena takih knjig. Komelj, ki Detelov opus sicer raziskuje že dve desetletji, je kar nekaj časa razmišljal, ali naj, potem ko se je izkazalo, da je ohranjena celotna Detelova pesniška zapuščina, prevzame urejanje Detelovih zbranih pesmi, saj si ni mogel priti na jasno ali bi bila to tudi avtorjeva želja. Naposled se je odločil, da je največja zvestoba avtorjevi ustvarjalnosti v tem, da njegovo delo komentirano preda javnosti. Zbrana dela so organizirana tako, da so bralcu najprej na voljo pesmi iz pesniških zbirk, ki so izšle v času pesnikovega življenja, potem tiste, ki so izšle ali bile objav­ljene posthumno, v nadaljevanju Komelj razvrsti in komentira tiste, ki niso bile nikoli objavljene ali pa niso bile niti dokončane, vendar jih skuša, ravno s pomočjo podrobnega poznavanja Detelovega opusa, speti v enoten Detelov duhovni in intelektualni korpus. Zbrane Detelove pesmi so knjižni projekt, ki bo seveda najbolj prav prišel raziskovalcem slovenske literarne zgodovine, vendar s svojo ambiciozno izvedbo presega specialistične vode ter je navdihujoč tudi za sploš­nega, za slovensko poezijo zainteresiranega bralca.

Samo Rugelj, Bukla 144

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.