Kdo ti je povedal, da si nag, Adam?
Založba | Modrijan |
Leto izdaje | 2018 |
ISBN | 978-961-287-104-8 |
Naslov izvirnika | Wer hat dir gesagt, dass du nackt bist, Adam? |
Leto izdaje izvirnika | 2016 |
Prevod | Aleš Učakar |
trda vezava
18 x 12,5 cm
192 strani
Tip knjige
filozofija
Kategorije
filozofija
književnost in jezikoslovje > literarna zgodovina
leposlovje > pravljice in miti
Založnik o knjigi
Kdo sem? Kaj pomeni svoboda? Kaj je lepota? Kako obvladujemo čustva in strasti? Kakšno vlogo imajo v medčloveških odnosih maščevalnost, zavist, prevzetnost? V življenju neprestano vznikajo številna temeljna vprašanja, ki jim iščemo odgovore v mislih in pogovorih, radi se tudi zatopimo v literaturo ali filozofijo, od koder črpamo modrosti starejših časov.
V pričujoči knjigi sta svojo radovednost in živahno misel združila pisatelj in filozof, v pripovednih zakladnicah preteklosti sta pobrskala za zgodbami in jih prenesla v naš čas. Ob dvanajstih pojmih, ki so v razvoju človeštva od nekdaj aktualni, premišljujeta o njihovem pomenu za naše sodobno življenje in o našem današnjem odnosu do modrosti prednikov. Michael Köhlmeier po navdihu starodavnih mitov ali ljudskih pripovedk na te teme vsakokrat spiše zgodbo, Konrad Paul Liessmann pa jo interpretira in njeno logiko umesti v življenjski svet modernega človeka 21. stoletja. Tako se pred nami izpiše svojevrsten literarno-filozofski dialog, ki bo bralcem ponudil številne iztočnice (skušnjave) za povsem individualna, nova, nadaljnja iskanja.
Recenzija Bukla
Avstrijska dvojica, mojstrski pripovedovalec zgodb po antičnih in svetopisemskih motivih Michael Köhlmeier in profesor filozofije Konrad Paul Liessmann, sta v pričujoči knjigi združila moči in izbrala ducat pripovedi, legend, antičnih mitov, svetopisemskih zgodb in pravljic, ki že vso človeško zgodovino burijo duhove in porajajo vedno nova vprašanja. Medtem ko jih je Köhlmeier ubesedil, jih je Liessmann prepletel s filozofijo na preprost in vsakemu dostopen način. Princip spominja na nedavno izdane Bucayeve Najlepše pravljice, da se bolje spoznamo, le da se v tem primeru na klasične pravljice osredotoča psihoterapevt in jih gleda z vidika svoje profesije. Če vam je bila Bucayeva knjiga všeč, potem vzemite v roke tudi to; prebirali boste o radovednosti (Raj), delu (Dedal), zlu (Žalostnica), maščevanju (Atridi), užitku (Sveti Tilen), skrivnosti (Mesec), jazu (Sebastjan Samosvoj), lepoti (Marsij), mojstrstvu (Siegfried in Mime), oblasti (Job), meji (Asklepij) in usodi (Juda). Med izbranimi je morda najbolj znana Dedalova zgodba, pri kateri se mitološka razlaga ne osredotoča zgolj na povezavo z neposlušnim sinom Ikarjem, ampak se osredotoči na Dedalovo željo po ukrotitvi narave. »Nič ni tako zapeljivo kakor želja, da bi prelisičili naravo,« pojasni filozof in začrta vzporednice z današnjim svetom. Mar so sodobni roboti in razne pametne naprave kaj drugačni od Dedalove želje po nadzoru narave? Vredno branja in razmisleka.
Vanja Jazbec, Bukla 147
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
- Sveti Coprijan Pravljice, povedke in drugo pripovedno izročilo iz Motnika in okolice 28,00 € Dodaj v košarico