| Založba | Ico |
| Zbirka | Slovenska zgodovina |
| Leto izdaje | 2016 |
| ISBN | 978-961-6868-62-4 |
| Fotografije | Ivan Sivec |
| Spremna beseda | Franc Kralj |
trda vezava
24 x 17 cm
288 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > zgodovinski roman
slovensko leposlovje
O knjigi
Začetniki veličastnih celjskih grofov in knezov so bili svobodni žovneški vitezi z obrobja savinjske doline. Največ koristi so imeli od mitnin, dobro vzdrževane najemniške vojske in posojanja denarja. Med žovneškimi svobodnjaki je bil tudi evropsko priznan pesnik Konrad I. Žovneški.
Kronist Modest pa ne opisuje samo žovneških gospodov, temveč tudi oprodi Bernarda in Lenarta, znameniti breški viteški turnir, napad ob prvem svitu, pravico prve noči in dvojni uboj. Predvsem pa vzpon navadnega podložnika od paža do oprode in viteza. Mu bo sploh uspelo?
Recenzija Bukla
Če je morda kdo mislil, da bo pisatelj Ivan Sivec po več kot stotih napisanih knjigah svoj tempo upočasnil, lahko v zadnjih letih spremlja svojo zmoto, saj se je Sivec v tem času posvetil svojim najbolj ambicioznim knjižnim projektom, večinoma zgodovinskim romanom. Po tridelni sagi o Karantaniji iz leta 2010 je leto kasneje izšel njegov diptih o prvi svetovni vojni, pred dvema letoma pa je, v počastitev dvatisočletnice Emone, na svetlo prišel še z tetralogijo Rimljani na naših tleh. Zdaj je ta energični pisatelj, ki ga v enaki meri pritegujejo tako zgodovina kot potovanja, vse skupaj lepo povezal in zasnoval pentalogijo o Celjskih grofih, ki se mu zdijo nekaj najboljšega, kar se je na plemiški ravni kdaj zgodilo Slovencem. Celjski so namreč bili tako podjetni kot tudi dovolj premeteni, da so s prihodki od mitnin, najemniške vojske in posojanja denarja uspeli vzdrževati dovolj veliko ozemlje, ki se je delno pokrivalo tudi z območjem sedanje Slovenije, v precejšnji meri pa se razlivalo še daleč prek njenih meja. Sivec v zgodbo o Celjskih grofih vstopa prek pisca njihove kronike, meniha Modesta Andreja Turnška (1412– 1460), ki se v svojih srednjih letih zagleda v dobro ohranjeno vdovo, zaradi česar želi izstopiti iz meniških vrst ter se oženiti. Seveda ga hitro razglasijo za norega in zaprejo, tam pa mu naročijo, glede na to, da je osebno poznal starega grofa Hermana, da o celjskih grofih napiše kroniko, v kateri bo o njih pisal samo lepo. Vendar pa se je Turnšek odločil, da bo napisal dve različici kronike Celjskih, eno uradno in drugo resnično, ki bi jo rad pritihotapil do svoje izbranke. Za začetek sta izšli prvi dve knjigi (preostale sledijo v drugi polovici leta). Prva, Vitezi jutranje zarje (knjiga ima tudi oznako Slovenska zgodovina 7), se začne s predhodniki Celjskih grofov, s svobodnimi žovneškimi vitezi z obrobja Savinjske doline in njihovimi prigodami, druga knjiga z naslovom Bleščeče celjske zvezde pa zaobjema vzpon treh najpomembnejših grofov (Frederik I. Žovneški ter Herman I. Celjski in Herman II. Celjski). Četrta knjiga bo o Veroniki Deseniški. Knjižna serija, po kateri bodo gotovo poprijeli ljubitelji zgodovinskih romanov, ki se godijo na naših tleh.
Samo Rugelj, Bukla 118-119
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
