Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Mitologije

Roland Barthes
Mitologije
25,00 € 25,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 0,75 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, rok dobave 1-3 delovne dni Brezplačna poštnina

Povej naprej

Založba Krtina
Zbirka Temeljna dela
Leto izdaje 2015
ISBN 978-961-260-086-0
Naslov izvirnika Mythologies
Leto izdaje izvirnika 1957
Prevod Vera Troha
Spremna beseda Jure Simoniti
Uredil Jure Simoniti

Tehnične lastnosti
mehka vezava
20 x 13,5 cm
300 g
300 strani
Tip knjige
filozofija
Kategorije

Založnik o knjigi

Mitologije Rolanda Barthesa veljajo za rojstno mesto oziroma glavnega predhodnika danes popularnih in tudi v znanstvenem smislu relevantnih »kulturnih študij« in so ena najpomembnejših in najbolj priljubljenih del francoskega strukturalizma.
Delijo se na dva dela. Prvi del sestavlja 53 kratkih zapisov, ki jih je Barthes med leti 1954 in 1956 redno objavljal v časopisu Les Lettres Nouvelles. Zbrane časopisne kolumne obravnavajo tiste fenomene moderne družbe, ki si po Barthesovem mnenju zaslužijo ime »mita«. Tako Barthes obravnava »mite«, kot so Einsteinovi možgani, proza Julesa Verna, pommes frites, Citroënov avto DS, striptiz, kreme proti gubam, pralni praški, tedanji filmi in naslovnice časopisov. Te male miniature slovijo po bleščečem barthesovskem slogu in predvsem do danes niso izgubile svoje aktualnosti; marsikatera med njimi ne kaže, da je stara več kot petdeset let, temveč se zdi, kot da bi bila napisana v današnjem času in govorila o temah 21. stoletja. Barthesove kolumne predstavljajo nekakšno paradigmo sodobne kulturne kritike, torej semiološke analize pojavov moderne, sekularne družbe, ki se še vedno ni otresla učinkovitosti forme mita.
Drugi del knjige ponuja teoretsko nadgradnjo case-studies iz prvega dela. Barthes bistveno razširi pojem »mita«, ki ne pomeni le tradicionalne pripovedi o bogovih in junakih, temveč vse tiste nezavedne in kolektivne pomene v družbi, ki so izpeljivi iz semiotičnega procesa. Barthes »mit« definira le formalno in pravi, da nima vsebinskih meja: vsaka reč tega sveta je lahko vključena v semiotični sistem in pridobi nek družbeni pomen; s tem postane del mita. Na podlagi Saussurjevega jezikovnega sistema, ki ima dva člena označevalca in označenca, Barthes razvije model mita kot sekundarnega semiološkega sistema, ki ima tripartitno strukturo: označevalec in označenec skupaj tvorita znak, ki na novi, »mitološki«, ravni, postane označevalec novega pomena, novega označenca. Vez med znakom kot označevalcem višjega reda (denimo »vrtnica«) in njegovim novim pomenom (denimo »strast«) pa sedaj, drugače kot pri Saussurju, ni več arbitrarna, temveč je motivirana. S tem znanost o mitih postane tudi kritika družbenega diskurza, ki v mitologijah prepozna perpetuiranje ideologij vladajočega razreda in njegovih medijev.

Recenzija Bukla

Francoskega filozofa, literarnega teoretika in lingvista Rolanda Barthesa (1915– 1980) v slovenščini že kar dobro poznamo po knjigah, kot so Užitek v tekstu, Fragmenti ljubezenskega diskurza itn., pri čemer pa se je ta znani mislec nekaj časa posvečal tudi mesečnemu pisanju kolumne za časopis Les Lettres nouvelles v letih 1954 do 1956. V teh besedilih, ki so v knjižni obliki izšla leto kasneje, se sicer posveča bolj vsakdanjim temam, denimo volilni fotogeničnosti (torej pomenu prepričljivih plakatnih in drugih fotografij tistih, ki kandidirajo na volitvah); striptizu, kjer telo, ki se slači, dekonstruira na tipično svoj analitični način; v dokumentarnem filmu Izgubljeni kontinent pa paradoksalnosti Einsteinovih genialnih možganov in novemu modelu avtomobila Citroën. Vse to pa počne iz skupne, torej t. i. mitske perspektive (v vsakem ob obravnavanih objektov in subjektov torej išče njegov mitski kontekst), čemur je bolj sistematično posvečen drugi del knjige. Mitologije so obvezno branje za vse, ki pišejo kolumne in druga redna besedila, saj kažejo na to, kako dobra so lahko tudi ta, če so pisana z jasno usmeritvijo, pa tudi tisti, ki taka besedila kasneje izdajajo v knjižni obliki, saj je Barthes v drugem delu Mitologij pokazal, kako se da vse skupaj postaviti tudi v širši kontekst in iz tega narediti tudi teoretično knjigo.

Samo Rugelj, Bukla 116-117

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...