Založba | Beletrina |
Zbirka | Koda |
Leto izdaje | 2019 |
ISBN | 978-961-284-529-2 |
Izbor in prevod | Dijana Matković |
Spremna beseda | Dijana Matković |
Urejanje | Živa Borak |
trda vezava
24 x 17 cm
470 g
205 strani
Tip knjige
esej
Kategorije
leposlovje > eseji
književnost in jezikoslovje
zgodovina > kulturna zgodovina
Založnik o knjigi
Izbor esejev in intervjujev Danila Kiša se v različnih oblikah in variacijah objavlja, prevaja in ponatiskuje že desetletja. Razlog je gotovo tudi v tem, da je avtor žanr eseja izmojstril do popolnosti. V tem izboru, ki ga je pripravila Dijana Matković, so njegovi ključni eseji in intervjuji: njegova razmišljanja o nacionalizmu, angažmaju v literaturi, o cenzuri in samocenzuri, o moči, ki jo ima literatura v odnosu do stvarnosti, o razlogih za pisanje, o tem, zakaj ne verjame v fikcijo, pač pa v dejstva, o družbenih fenomenih, o Evropi, Parizu, Balkanu, pa tudi o velikanih literature, kot so Borges, Nabokov in de Sade. Ob tem ne manjkata niti antologijska eseja »Nasveti mlademu pisatelju« in »Poslednje zatočišče zdravega razuma«. Izbor je pripravljen tako, da se bralec dobro seznani z avtorjevimi stališči o ključnih vprašanjih, ki danes nosijo enako težo in relevantnost kot v času, ko so besedila nastala.
o avtorju
Danilo Kiš (1935–1989) je literarni klasik in nekdaj najresnejši Jugoslovanski kandidat za Nobelovo nagrado, izjemno luciden mislec in intelektualni motor svojega časa. Opredelil se je za srednjeevropskega pisca judovskih korenin iz Jugoslavije. Objavil je tri romane in vrsto esejev, med katerimi je Grobnica za Borisa Davidoviča (1976) sprožila več let trajajoče polemike, iz katerih je Kiš izšel kot prvovrsten esejist in utemeljitelj postmodernizma, ki je vplival tudi na slovenske avtorje, kot so Aleš Debeljak, Andrej Blatnik, Drago Jančar, Branko Gradišnik in mnogi drugi. Gre za enega najbolj pogosto prevajanih avtorjev bivše skupne države, prejemnika številnih prestižnih domačih in mednarodnih nagrad (Ninova nagrada, nagrada Grand aigle d`or de la ville de Nice, Andrićeva nagrada, Premio letterario Tevere, Bruno Schulz Preize itn.).
Recenzija Bukla
Prezgodaj umrli srbski pisatelj judovskih korenin Danilo Kiš (1935–1989) je bil eden najvplivnejših avtorjev na območju nekdanje Jugoslavije (če bi živel dlje, bi morda dobil tudi Nobelovo nagrado za literaturo), ki ga s prevodi romanov, kot so Vrt, pepel, potem Peščena ura in v svojem času kontroverzne Grobnice za Borisa Davidovića poznamo tudi pri nas. Poleg leposlovja je bil Kiš zelo opazen tudi kot pisec esejističnih in družbeno-kritičnih besedil (preroško je napovedal vzpon nacionalizma v Jugoslaviji, ki je potem vodil v bratomorno vojno), njihov jagodni izbor pa je skupaj z nekaterimi najbolj odmevnimi intervjuji sedaj izšel v izboru in prevodu Dijane Matković, ki se je dolgo poglabljala v Kišev opus ter o njem že napisala nekaj besedil, med drugim tudi spremno besedo h knjigi. Kiševa esejistična besedila so po eni strani inspirativna, denimo ko piše o Parizu, kjer je (tudi) živel, ugotavlja, da je to mesto, kjer se knjigarne in kavarne naslanjajo ena na drugo, da je videti, kot da se med seboj podpirajo, a hkrati tudi zavezujoča, kot denimo pri nasvetih mladim pisateljem, ki jim naroča, naj se ne povezujejo z nikomer, saj je pisec tisti, ki je sam. Nabor besedil, ki jasno kaže, da imajo lahko dobri družbeno angažirani (kar je sicer fraza, ki bi se ji Kiš na široko izognil) teksti trajno vrednost in pomen.
Samo Rugelj, Bukla 147
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
-
Stebri slovenskega gospodarstva Podjetniške družine na Slovenskem do 2. svetovne vojne 30,00 € Dodaj v košarico
-
Države praznujejo Državni prazniki in skupnosti na območju bivše Jugoslavije 24,90 € Dodaj v košarico
-
Slovenija Kulturna dediščina na stičišču Alp, Sredozemlja, Panonske nižine in Balkana 23,90 € Dodaj v košarico