Ožji izbor kandidatov za Sovretovo in Jermanovo nagrado 2018
Jeseni bo Društvo slovenskih književnih prevajalcev kot vsako leto podelilo Sovretovo nagrado, priznanje za posebno uspele prevode leposlovnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino, in Jermanovo nagrado, priznanje za posebno uspele prevode družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino. Po presoji društvene komisije za nagrade in priznanja (letos v sestavi Drago Bajt, Aleš Berger, Matej Hriberšek, Majda Kne in Nada Grošelj kot predsednica) sta se letos v ožji izbor uvrstila po dva kandidata za vsako od nagrad.
Ožji izbor kandidatov za Sovretovo nagrado 2018
JELENA ISAK KRES s prevodom dela Homer: Iliada (izbor; Ljubljana: Mladinska knjiga, 2017)
Prevajalska pot Jelene Isak Kres se je začela pred osemnajstimi leti, ko se je kot prevajalka začela kaliti s sodelovanjem pri zbirkah (Gaj Valerij Katul 2000, Zbadljivke po antično 2000, Antična poezija 2002) in krajšimi prevodi iz antične in novogrške poezije. Njena prva samostojna knjižna prevoda sta izšla l. 2006 (Evripidova Helena in Aristofanove Oblačice), l. 2009 je objavila tudi antologijo helenističnega epigrama (Vpletel bom belo vijolico). Prevedla je tudi več knjig za otroke in mladino, vrhunec njenega dosedanjega prevajalskega dela pa je nedvomno prevod devetih spevov Homerjeve Iliade, ki je izšel l. 2017 v knjižni zbirki Kondor pri založbi Mladinska knjiga. Tu se je prevajalka suvereno spopadla ne le s Homerjevim epom ter vsemi njegovimi jezikovnimi in slogovnimi posebnostmi, ampak tudi s tradicijo in vplivom, ki ga je v zavesti premnogih bralcev pustil Anton Sovrè s svojim prevodom, objavljenim l. 1950. Prevajalka suvereno obvladuje vse jezikovne nivoje: besedje je izbrano in bogato, prevajalske rešitve domiselne in raznolike, heksametri izvirnika so prevedeni ne le formalno pravilno in skladno s pravili prevajanja heksametra v slovenščino, ampak tudi vsebinsko dosledno in ujamejo bistvo izvirnega besedila; to lepo kažejo znane homerske primere. Prevajalka se je drugače kot Sovrè odločila, da »duha izvirnika« ne bo skušala zajeti tudi v jeziku, zato se je odrekla namenskemu arhaiziranju in uvajanju nenavadnega izrazja, kar bi koga, ki mu je sovretovski patos všeč, utegnilo zmotiti, vendar pa to daje prevodu novo svežino in lahkost ter ga bolj približa sodobnemu bralcu. Obžalujemo lahko, da je preveden samo izbor (dobra tretjina epa) in ne celota.
UROŠ KALČIČ s prevodom dveh romanov Donne Tartt: Skrivna zgodovina in Lišček (Ljubljana: Cankarjeva založba, 2016 in 2017)
S svojo avtorsko prozo se je Uroš Kalčič vpisal na vidno mesto v slovenski književnosti, širši javnosti pa je še dosti bolje poznan kot prevajalec z obsežnim in raznolikim opusom, ki sega od strokovne literature (npr. temeljne Frazerjeve antropološke in religiološke študije Zlata veja ali Swedenborgove mistike) do mladinskega leposlovja (Ćopićevi Doživljaji mačka Toša) in leposlovja za odrasle. Med slednjim najdemo (sodobne) klasike, kakršni so Rushdiejevi Otroci polnoči, Pamukov roman Ime mi je rdeča ali Lawrenceov Ljubimec lady Chatterley, kakor tudi kakovostno žanrsko literaturo (kriminalke švedskega pisatelja Mankella, Tolkienov Silmarillion, v zadnjih letih Follettovo zgodovinsko fikcijo). Na vseh teh raznovrstnih področjih prevaja Kalčič suvereno, in kadar mu izvirnik dopušča, tudi bravurozno. Prožno preigrava širok razpon jezikovnih registrov in izdatno razišče zgodovinsko, družbeno in druga ozadja prevajanega dela. Vse to nadgrajuje z bogatim, razvejanim besediščem, v katerem bralca spet in spet prijetno preseneti kakšna manj poznana, a nadvse »žmohtna« beseda, in s tekočo slovensko skladnjo, v kateri, kot je prav, ni več sledu o sintaksi izvirnega jezika. Tako so njegovi prevodi vrhunsko berljivi, pa četudi gre za slogovno zahtevna besedila. V letih 2016 in 2017 smo opisane odlike lahko opazovali v Kalčičevih prevodih kultne sodobne ameriške pisateljice Donne Tartt: v Skrivni zgodovini in Liščku. Obsežna romana se spogledujeta z žanrom kriminalke, vendar ga daleč presegata, saj se osredinjata na psihološki razvoj in življenjsko filozofijo protagonistov, podprta pa sta s teoretičnim znanjem na različnih področjih, denimo v klasični filologiji in umetnostni zgodovini.
Ožji izbor kandidatov za Jermanovo nagrado 2018
ALFRED LESKOVEC s prevodom dela Carl Gustav Jung: Psihologija in alkimija (Ljubljana: Beletrina, 2017)
Diplomirani filozof in germanist Alfred Leskovec že več kot dvajset let bogati slovensko prevodno književnost s prevodi pomembnih, zahtevnih in pogosto zelo obsežnih del s področja humanistike in družboslovja, predvsem filozofije, sociologije in teologije. Iz vrst »njegovih« mislecev omenimo samo Friedricha Nietzscheja, Ernsta Benza, Oswalda Spenglerja, Arthurja Schopenhauerja, Rüdigerja Safranskega, Ernsta Jüngerja ali Theodorja Adorna, v zadnjih dveh letih pa Elmersovo Svobodo in ekonomijo, Sedláčkovo in Tanzerjevo Lilit in demone kapitala, Assmannovo Totalno religijo – in seveda Jungovo Psihologijo in alkimijo. Utemeljitelj analitične psihologije, Švicar Carl Gustav Jung (1875–1961), v zajetni Psihologiji in alkimiji preučuje vzporednice med alkimijo, krščanstvom in psihološkimi simboli. Ko je alkimist poskušal raziskati resnično naravo snovi, naj bi nehote projiciral vanjo svoje nezavedno: neosebne, kolektivne arhetipe. Tako se, denimo, motiv samoroga, ki se najde v cerkveni alegoriki kot simbol božje moči, Kristusa, in v poganski filozofiji narave, pojavi tudi v alkimiji kot simbol Merkurja, spiritusa vitae, zlata. Že iz tega skrajno skopega povzetka enega od poglavij lahko zaslutimo, kako zahteven prevajalski zalogaj je Jungovo delo: poleg tega, da mora prevajalec usvojiti slovenski jungovski besednjak, potrebuje tudi široko erudicijo in raziskovalno vztrajnost, ko sloveni številne sklice na antične in srednjeveške spise, pogosto spisane v klasičnih jezikih, in celo na kitajska in druga azijska besedila. Alfred Leskovec je to nalogo suvereno opravil, obenem pa izkazal jezikovni čut in spretnost, ki izstopata v več njegovih prevodih: njegove stavčne periode kljub eruditski kompleksnosti ne zameglijo pomena, temveč ga podajo v izbrani, neposiljeni slovenščini na način, ki je bralcu dostopen in kljub zahtevnosti snovi berljiv, celo privlačen.
VID SNOJ s prevodom dela John Felstiner: Paul Celan: pesnik, preživelec, Jud (Ljubljana: LUD Literatura, 2017)
Literarnega komparativista Vida Snoja poznamo tako po avtorskih študijah kot po prevodih leposlovja, zlasti poezije, in neleposlovja s področij literarne teorije, filozofije, mistike; tu lahko omenimo Auerbachovo Mimesis, Collijevo Rojstvo filozofije, Scholemove Poglavitne tokove v judovski mistiki, Steinerjeve Resnične prisotnosti ali Vajdovo Judovsko srednjeveško misel. Kot na dlani je eno njegovih osrednjih zanimanj judovska misel, zato ni presenetljivo, da se v zadnjih letih posveča nemško pišočemu pesniku judovskih korenin Paulu Celanu v dveh vlogah, kot prevajalec (precej njegovih pesmi je že objavil v antologiji Potonjena dežela) in kot teoretik. Leta 2017 je pri Literaturi izšel njegov prevod študije Paul Celan: pesnik, preživelec, Jud ameriškega avtorja Johna Felstinerja. Felstiner prinaša Celanov življenjepis, predvsem pa nadrobne analize njegove poezije, ki so od prevajalca zahtevale veliko znanstveno natančnost in iznajdljivost; pogosto namreč obravnava angleške prevode Celanovih izvirno nemških pesmi. Prevajalec je torej moral pri vsakem citatu razmisliti, ali se Felstinerjeve besede nanašajo predvsem na izvirnik ali izrecno na angleški prevod, in se odločiti za najustreznejšo rešitev; kadar se njegov slovenski in Felstinerjev angleški prevod razlikujeta, v opombah opozarja na razlike. Poskrbel je tudi za znanstveni aparat, saj je citate praviloma navajal v izvirniku, v lastnem slovenskem prevodu, v slovenskem prevodu svojih prevajalskih predhodnikov (če je obstajal) in še v angleškem prevodu. To filološko natančnost je nadgradil z zelo posrečenimi prevajalskimi rešitvami in ravno prav inovativnim in sočnim jezikom, kakršen zaznamuje tudi druge Snojeve avtorske in prevodne tekste. Tako je knjiga kljub visoki strokovni ravni v bralni užitek vsakomur, ki se rad poglablja v vsebinske, idejne in oblikovne tančine poezije.