Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

V imenu pravic žensk

Vzpon femonacionalizma
Sara R. Farris
V imenu pravic žensk
20,00 € 20,00 € Prihrani 0,00 €
Na zalogi, rok dobave 2-4 delovnih dni

Povej naprej

Založba Sophia
Zbirka Naprej!
Leto izdaje 2020
ISBN 978-961-7003-47-5
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Naslov izvirnika In the Name of Women's Rights
Prevod Antonija Todić
Urejanje Uroš Zorman

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21 x 14 cm
510 g
360 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
družbene vede > sociologija

Založnik o knjigi

Aktualna sociološka študija na osnovi večletne empirične raziskave obravnava povezave med rasizmom in feminizmom – protislovno zvezo protimigrantske rasistične politike držav EU in politične retorike, ki zagovarja integracijo nezahodnih, zlasti muslimanskih migrantk v zahodno družbo s perfidnimi slogani o njihovi osvoboditvi iz patriarhalnih razmerij, v katera naj bi jih sililo muslimastvo. Dokumentira načine, na kakršne so nezahodnjakinje instrumentalizirane za politične in ekonomske namene, ter spolno in rasno neenakost. Izhaja iz teorije družbene reprodukcije in političnoekonomske analize konkretnih politik, državnih ukrepov in teoretskih diskurzov. Obravnava zahteve za pravice žensk iz nabora neoliberalne politike, desnosredinskih in nacionalističnih strank ter protislovnih stališč feminističnih teoretičark in političark. Osredotoča se na razmere v Franciji, Italiji in na Nizozemskem, pri čemer proučuje izkoriščanje in vpletanje feminističnih tematik v protiislamske in ksenofobne kampanje, čemur pravi »femonacionalizem«. Pokaže, da označevanje muslimanov, češ da so grožnja za zahodne družbe in nasilni zatiralci žensk, vzporedno s poudarjanjem potrebe po odrešitvi muslimank in migrantk pomeni izrabo spolne enakosti za upravičevanje rasistične politike in retorike. Razgalja ekonomsko funkcijo take prakse ter konkretne koristi, ki jih ima na račun takega izkoriščanja ureditev skrbstvenega in socialnega dela na Zahodu. Razčlenjuje, kako neoliberalni ukrepi za državljansko integracijo in femonacionalistke z zavajajočimi slogani o emancipaciji silijo muslimanke in nezahodne migrantke v podpisovanje integracijskih pogodb, v segregirana gospodinjska in skrbstvena dela, pogosto prostovoljna, ki naj bi jih opolnomočila in pripravila za vstop na trg dela in v zahodno družbo, in sicer ne glede na pretekle delovne izkušnje ali izobrazbo priseljenk. V socialnoskrbstvenem sektorju dela v zahodni Evropi okoli 42 odstotkov muslimank in nezahodnih priseljenk. Ta sektor je torej močno spolno in rasno zaznamovan. Pri tem ne gre pozabiti, da je bila vloga, ki jo v diskurzu predvsem skrajno desnih strank v Evropi danes igrajo muslimani, v devetdesetih letih 20. stoletja namenjena moškim iz vzhodne Evrope, ženske iz teh držav pa so bile predstavljene kot žrtve nazadnjaških kultur. Avtorica zgodovinsko poudarja kontinuirani odnos Zahoda do nezahodnih moških in žensk v spregi z ekonomskimi interesi, neokolonialnim diskurzom in razmerji kapitalističnega gospodarstva. Spodbujanje retorike delitve na nas (belce, Evropejce, zahodnjake, kristjane, civilizirane, prijazne do žensk) in njih (nebelce, Neevropejce, nezahodnjake, muslimane, necivilizirane, mizogine »druge«) koristi le nacionalističnim političnim silam, njihovo sklicevanje na pomanjkanje spolne enakopravnosti v priseljenski, predvsem muslimanski skupnosti je bilo ključno pri ustvarjanju ali krepitvi rasističnih teženj v Evropi.
Knjigo navezujemo tudi na študije Lilijane Burcar, bell hooks, Silvie Federici, Jovite Pristovšek in Cinzie Arruzza.

Recenzija Bukla

Kritična teoretičarka in profesorica sociologije na univerzi v Londonu, se v svojem raziskovanju osredotoča na mnogo družbenih tematik, povezanih z rasizmom, nacionalizmom, feminizmom … V pričujoči knjigi išče odgovor na vprašanje, zakaj se trije politični akterji, in sicer desničarski akterji, nekatere feministke in neoliberalci, sklicujejo na pravice žensk, da lahko stigmatizirajo muslimane in jih opredeljujejo kot eno izmed največjih groženj zahodnim civilizacijam, kar imenuje feministični in femokratski nacionalizem oziroma femonacionalizem. V knjigi skozi pet poglobljenih poglavij razgrne to kompleksno tematiko in predstavi politične prakse, ki bi lahko predstavljale alternativo za to islamofobijo in strah pred drugim, ki se skriva za tem pravičniškim branjenjem islamskih žensk.

Veronika Šoster, Bukla 154

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...