Naslov izvirnika | Como caminos en la niebla |
Podnaslov izvirnika | Los impetuosos días de Otto Gross |
Leto izdaje izvirnika | 2016 |
Prevod | Ferdinand Miklavc |
mehka vezava
20 x 13 cm
290 g
264 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje
špansko leposlovje
Založnik o knjigi
Osrednji lik romana je Otto Gross, avstrijski boem, anarhist, utopični mislec in prezrt psihoanalitik, ki je v začetku 20. stoletja deloval tudi v sloviti komuni v švicarskem zdravilišču Monte Verità. O njem želi scenarist Llerandi posneti dokumentarni film, zato iz rodne Španije odpotuje v Gradec, na Dunaj in v Berlin, da bi sledil Grossovemu življenju, poiskal sorodnike in ljudi, ki so ga poznali, in na podlagi zbranega gradiva ustvaril film o osebi, ki ga navdušuje. Najpomembnejšo pričevalko, osemdesetletno Lise, vnukinjo Otta Grossa, najde kar blizu svojega doma. Llerandi in Lise, ki zdravi svoje travme s stikom z zemljo – iz gline izdeluje lončenino – sta plod literarne domišljije in delujeta kot pola notranjega monologa. Roman je kot mozaik, z različnih zornih kotov opisuje scenaristova prizadevanja in izid njegovih iskanj, odsev pisateljevih raziskav pri zbiranju gradiva. Na njihovi podlagi je ustvaril roman, v katerem se izrisujejo podobe časa, mnogih osebnosti in predvsem znamenitega Otta Grossa, od mučnega otroštva ob sadističnem očetu (ta je začetnik znanstvene kriminološke forenzike) do njegove zgodnje smrti zaradi družbene izključenosti, telesne izčrpanosti in odvisnosti od mamil. Pred nami sta kompleksna zgodba, v junakovih mislih oblikovana tudi kot filmski prizori, in poglobljena podoba Evrope v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja; ta vznemirja tudi zaradi neprijetno podobnega stanja duha danes.
Recenzija Bukla
Otto Gross (1877– 1920) je bil (prezrti) avstrijski psihoanalitik, v svojem času seveda v stiku tudi s Freudom in Jungom (to tematizira tudi film Nevarna metoda), njegovo otroštvo pa je bilo zaznamovano z očetovim sadizmom (oče je bil eden od začetnikov kriminologije, Otto pa je nekaj časa z njim celo sodeloval, potem pa se je odvrnil od njega zaradi njegovega nasilnega značaja), prezgodaj pa je umrl zaradi pljučnice, ki je bila povezana z njegovo odvisnostjo od mamil. Španski pesnik, pisatelj in prevajalec José Morella (1972) si je z romanom Kakor poti v megli iz leta 2016 zadal napisati nekakšno ohlapno Grossovo literarno biografijo, pri čemer to počne skozi svojega sodobnega glavnega junaka, scenarista Llerandija, ki se odloči o njem posneti dokumentarni film. Zato Llerandi, ki je sicer izmišljen lik, popotuje po lokacijah, kjer se je zadrževal tudi Gross, skuša poiskati ljudi, ki so bili v takem ali drugačnem stiku z njim, da bi mu obogatili gradivo, vključno z Grossovo (tudi izmišljeno) ostarelo hčerko Liso, ki jo po naključju najde nastanjeno čisto blizu svojega doma. Pretanjen vpogled v Grossovo in psihoanalitično dogajanje ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja.
Samo Rugelj, Bukla 136
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
- -10% Včasih je januar sredi poletja Posodobljena izdaja 19,80 € 22,00 € Prihrani 2,20 € Dodaj v košarico