Kozjeglavka

Recenzija Bukla

Literarni prvenec ponuja v branje (kar) štiriintrideset kratkih zgodb, navadno dolgih le nekaj strani (včasih tudi zgolj eno ali dve), med katerimi se najde tudi nekaj takih, ki smo jih že imeli možnost prebrati v kakšnih literarnih revijah. Za besedila je značilen verističen jezik, ki podkrepi željo po jasni zastavitvi zgodb z izrazito poantiranostjo, ki se najpogosteje izteče v presunljive zaključke. V tem smislu je v besedilih mogoče iskati neke temeljne značilnosti žanra kratke proze (in medias res začetek, jasen zaključek), enako pa velja tudi za temeljna občutja, kot so posredovana v njih. Zdi se namreč, da se zbirka pogosto zateka k nekoliko mrakobnemu vzdušju, ki ga včasih izrazi tudi z nadrealističnimi elementi, s čimer bi morda lahko vzporedno s to zbirko brali tudi nekatera druga kratkoprozna dela sodobne slovenske književnosti, denimo Anjo Mugerli, Francija Novaka, Evo Markun idr. Kraj in čas dogajanja nam ostajata povečini neznana in zdi se, da so fokus besedil predvsem »dogodki«, ki pa med seboj niso tako zelo sorodni, kot bi morda lahko rekli za osnovno zgradbo in neko prevladujočo atmosfero zbirke.

Aljaž Krivec, Bukla 150

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.