Membrane, membrane

Recenzija Bukla

Kdor je dobro spremljal literarno dogajanje zadnjih let, je morda naletel na avtorjev prvenec Tonus (2009, še nepreveden), morda tudi na pričujočo knjigo (izvirna izdaja: 2016), še najbolj verjetno pa vsaj na katero od prevedenih besedil, ki so se pojavila v različnih slovenskih literarnih revijah. Membrane, membrane so kratkoprozna zbirka, ki zahteva precej potrpežljivo in pozorno branje. Ne gre zgolj za dovršen in bogat jezik, ki nenehno odkriva nove pomene, temveč tudi za skoraj sinestetičen pogled na predmet preučevanja, za pretanjeno pozornost do sveta okoli sebe, ki ga odkriva na različnih nivojih. Gre za pisavo, ki jo je mogoče skušati razumeti s pomočjo tradicije modernizma in meščanstva (in intelektualne sfere?), kot v odlični spremni besedi ugotavlja tudi Marjan Čakarević. Čeprav bi iz navedenega morda kdo pričakoval, da imamo opravka z nekakšnim hiperliterarnim delom, ki realije pušča daleč pod seboj, pa niti približno ni tako. Prav iz sinteze prej navedenega ter tematik nasilja, nacionalizma, migracij, spolnosti ipd. izhaja kvaliteta te knjige. Zdi se, da zaznava zelo podobne tesnobe kot vsakdo od nas, a jih uspe ubesediti in nasloviti na njej lasten način, postavljen v neke povsem nove koordinate.

Aljaž Krivec, Bukla 150

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.