Orientalske novele
Marguerite Yourcenar
| Založba | Iskanja |
| Leto izdaje | 2020 |
| ISBN | 978-961-6058-63-6 |
| Naslov izvirnika | Nouvelles orientales |
| Leto izdaje izvirnika | 1938 |
| Prevod | Nadja Jarc |
trda vezava
21 x 10 cm
125 strani
Tip knjige
kratka proza
Kategorije
leposlovje > kratka proza
Založnik o knjigi
Orientalske novele je Marguerite Yourcenar predelovala skoraj 40 let. Podobne zgodbe ali prav te ste morda že brali v kakšni drugi različici, a jezik Yourcenarjeve je neprekosljivo tankočuten in neprizanesljiv. Dogajanja podaja lirično, a se ne pusti zavesti tragičnosti svojih junakov. Zgodbe so krute. Vendar, ali nam lahko pisateljica da boljšo popotnico ob branju, kot je ta, da nam prepušča sodbe in razsodbe, da sami prepoznamo, kakšna so naša načela o dobrem in zlem, kako se odzivamo na trpljenje in srečo, in koliko sočutja premoremo?
O AVTORICI
Življenja Marguerite Yourcenar (1903 – 1987) pa tudi njenih del ne moremo postaviti v okvirje tedanjega družbenega in literarnega sveta. Izredno sta jo zanimali umetnost in zgodovina, zato ni nenavadno, da so njeni najbolj znani romani prav zgodovinski (Hadrijanovi spomini, Opus nigrum). Leta 1939 se je preselila v ZDA in tam ostala. Leta 1980 je bila kot prva ženska izvoljena v Francosko akademijo znanosti.
Recenzija Bukla
Francosko pisateljico in prvo žensko članico francoske akademije znanosti in umetnosti Marguerite Yourcenar (1903–1987) v slovenščini že dobro poznamo, tako po njenih zgodovinsko podloženih romanih (Hadrijanovi spomini) kot po avtobiografski trilogiji, ki smo jo v slovenščino dobili pred nekaj leti. Orientalske novele so njeno krajše besedilo iz leta 1938, v katerih se Marguerite Yourcenar kaže kot umetnica jezika, z vrvohodskim občutkom za vsak stavek (novele je dolgo časa brusila in polirala), ki pa tekoče zadiha v osnovni zgodbi vsake od desetih novel. Vsebine so epske, pogosto krute, a tudi z odrešenjem. Spoznamo starega slikarja, ki mu pred kaznijo sekanja rok dajo dokončati njegovo sliko iz mladosti, kar mojster izkoristi za svojo rešitev, pa indijsko boginjo Kali, ki so jo ljubosumni bogovi neke noči obglavili, potem pa se skesani odločili, da jo obudijo, in so njeno glavo posadili na telo vlačuge, zaključi pa se z žalostjo Corneliusa Berga, ki z Orientom nima neposredne zveze, avtorica pa ga je napisala kot zaključek romana, ki potem ni bil nikoli napisan. Umetelno!
Samo Rugelj, Bukla 153
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
