Pasja sreča

Recenzija Bukla

Kratkoprozni prvenec vizualne umet­nice in pisateljice Nataše Skušek očara s svojo divjo nepredvidljivostjo in prepoznavno pisavo. Kratke zgodbe se praviloma pnejo čez nekaj strani, a jim uspe ustvariti ščemeče, prasketajoče vzdušje – jasno je, da je njihov prostor skrbno in premišljeno odmerjen. Protagonisti zgodb izjemno artikulirano podajajo informacije o stvareh, ki jih obkrožajo, ali podrobnostih, ki jih privlačijo, vendar pa samo dogajanje poteka vmes, med vrsticami nekakšnih notranjih dialogov, ki se berejo v eni sapi. Kot priznava ena izmed protagonistk: »Moj čas je sestavljen iz trenutkov in skušnjav.« Jezik je preprost, zračen in sočen, pogosto ga bogatijo narečja, pogovorne besede ali kletvice, med temami pa se najpogosteje pojavljata nerazumljenost in erotika, ki poskrbita za kar nekaj nepozabnih trenutkov. Kljub navidezni vsakdanjosti zgodbenih prizorov (pranje perila, družinska večerja, dan na plaži, služba, nakupovanje, novoletna zabava) imajo zgodbe »skoraj hiperrealističen oziroma nadrealističen« učinek, kot v spremni besedi h knjigi zapiše Suzana Tratnik. Zaobrnitve perspektiv in različni pripovedni prijemi, ki so pravi mali eksperimenti, pa nas dodobra pretresejo in pravzaprav kar snamejo s tečajev.

Veronika Šoster, Bukla 164

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.