Modro okrasje
Katharina WinklerNaslov izvirnika | Blauschmuck |
Leto izdaje izvirnika | 2016 |
Prevod | Ana Jasmina Oseban |
Urejanje | Aleš Učakar |
mehka vezava
20 x 13 cm
230 g
198 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
avstrijsko leposlovje
Založnik o knjigi
Modro okrasje je roman o ljubezni in nasilju, odvisnosti in krutem zatiranju. Pripoveduje o ženski, njenih sanjah o samostojnosti, trpljenju pod udarci moškega in o njeni nezlomljivi volji po uveljavitvi.
Knjiga je pretresljiva, ker ne govori o nasilju kake izjemne patologije, nasilju, ki bi bilo očitno družbeno nesprejemljivo in zato tudi sankcionirano. Ne. To je pripoved o družinskem nasilju, o pretepanju in maltretiranju žensk in otrok: o samoumevnosti, neizbežnosti, neizprosnosti, o nedopustnosti nasilja. Filiz v svojem zgoščenem, preprostem in ganljivem jeziku pripoveduje o odraščanju v vasi v vzhodni Anatoliji, o svojem begu iz očetove hiše in upapolni poroki, poznejših preštevilnih razočaranjih in poniževanju, o selitvi v ›bogato Evropo‹ (v Avstrijo) in končno tudi osvoboditvi od nasilnega moža.
Ta na videz in tudi po genezi dokumentarna zgodba (nastala je po resničnih dogodkih) je napisana nadvse spretno, saj se zdi, da je besedila v njej razmeroma malo, stavki so kratki, skoraj telegramski (Filiz ni ravno učena in v nemščini se izraža le okorno) – bralce pa prevzema močan učinek njenega sporočila. To v pripovedovalki ni že izoblikovano, temveč se ji medi in zori skozi celotno knjigo: ogorčena obsodba vsakršnega medčloveškega nasilja, katerega se tudi Filiz sama šele od strani do strani, od modrice do modrice globlje zaveda. Čeprav je sicer mogoče (teoretično) razumeti mehanizme tako nečloveškega vedênja v ›tradicionalnih‹ patriarhalnih družbah, pa od prve do zadnje strani knjige popolnoma zbledi kakršnakoli toleranca do njegovega golega obstoja in do tovrstne brutalne ›folklore‹ nasploh.
Filiz in njene otroke naposled avstrijske državne institucije odrešijo trpljenja, čeprav šele z roba smrti. Modro okrasje je sicer zgodba o nasilju znotraj migrantskega miljeja v sodobni Evropi; toda problem religije (muslimani/nemuslimani) tukaj ni v ospredju, prav tako ne vprašanje nacionalnosti (npr. Turki/Kurdi). Da je zgodba postavljena v srednjeevropsko državo z delujočim socialnim aparatom, ji daje oster kontrast in enoznačen ›nauk‹. S tem pa nas opominja na še vse druge ›Filiz‹, ki vdane v spoštovanje ›tradicije‹ molče trpijo in – predolgo – skrivajo svoj boleči ›nakit‹.
Recenzija Bukla
Brutalni patriarhat turškega moš kega nad nemočno ženo in njunimi otroki v tem romanu, napisanem po resnični zgodbi, z branjem dobiva vse bolj marogasto modre odtenke. Modro okrasje iz naslova so žal mod rice v raznih odtenkih, ki jih zadajajo možje svojim ženam v dolini, kjer živi tragična junakinja romana. Filiz je mlada Turkinja, ki se zagleda v prelepega Yunusa in sanjari, da bo postala njegova žena. To se tudi zgodi, četudi brez blagoslova njenega očeta, s tem pa Filiz vstopi v pekel. Yunus se po poročni noči prelevi v surovega moškega, ki se mu za to, da pretepe svojo ženo in se ob tem še ves čas spolno izživlja nad njo, ni treba izmišljati kakega posebnega razloga: vse kaže, kot da ima ta način obnašanja že v krvi. Otroci, ki jih Filiz rojeva enega za drugim, njihova pot na Zahod itn., pa te nasilnosti ne ublažijo, temveč jo samo še stopnjujejo, tako da je pretepena Filiz večkrat bliže smrti kot življenju. Vseeno Filiz počasi zlaga svojo sestav ljanko za beg proti svobodi, ta pot pa je posejana z vse bolj okrut nimi udarci. Roman je kot svoj prvenec v intenzivnem, zgoš čenem slogu kratkih poglavij in preprostih odrezanih stavkov, s katerimi stopnjuje naše občutje nemoči glavne junakinje, napisala avstrijska pisateljica Katharina Winkler (1979) in z njim tako rekoč prek noči zas lovela ter bila zasuta s pohvalami in nagradami.
Samo Rugelj, Bukla 134-135
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.