Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Ozka pot globoko do severa

Richard Flanagan
Ozka pot globoko do severa

Zaradi različnih vzrokov v Buklini spletni knjigarni te knjige ni možno kupiti.
Za več informacij se obrnite na založbo (v kolofonu levo) ali v kako drugo knjigarno.

Založba Beletrina
Zbirka Beletrina
Leto izdaje 2017
ISBN 978-961-284-279-6
Naslov izvirnika The narrow road to the deep north
Leto izdaje izvirnika 2013
Prevod Leonora Flis
Spremna beseda Andrej E. Skubic
Urejanje Špela Pavlič

Tehnične lastnosti
trda vezava
21,5 x 15 cm
740 g
540 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > zgodovinski roman
leposlovje > leposlovni roman
avstralsko leposlovje

Povej naprej

O knjigi

Richard Flanagan je avstralski pisatelj, ki je, preden je začel s pisanjem fikcije, spisal tudi štiri neleposlovne knjige. Objavil je šest romanov, sedmi naj bi izšel jeseni 2017. Za svoja literarna dela je prejel številne nagrade, vključno z Man Booker Prize za pričujoči roman Ozka pot globoko do severa, ki je prvič izšel leta 2013. V slovenščino so bili do sedaj prevedeni romani Plosk ene dlani, Smrt rečnega vodnika in Neznana teroristka. Flanagan se udejstvuje tudi kot novinar; za različne avstralske in tuje publikacije ponavadi piše o literaturi in okoljskih ter političnih vprašanjih. Rodil se je leta 1961 na Tasmaniji, kjer še vedno živi.

V romanu Ozka pot globoko do severa (naslov si je avtor sposodil pri japonskem pesniku iz 17. stoletja, Bašu) se Richard Flanagan osredotoči na življenje avstralskega kirurga Dorriga Evansa, ki je bil v času druge svetovne vojne japonski vojni ujetnik v azijskih taboriščih. Tam so bivali vojaki zavezniških sil, ki so, skupaj z azijskimi civilisti, gradili burmansko železnico, imenovano tudi »železnica smrti«. Središče romana je Dorrigova življenjska pot, ki nas vodi od njegovega otroštva do zadnjih let njegovega razburkanega življenja. Ozka pot globoko do severa je pretresljiva pripoved o obdobju druge svetovne vojne, o krutosti japonskih vojaških sil, o ljubezni, krivdi, o večnem hrepenenju po nedosegljivem, o iskanju neprehojenih poti in o poskusih premagovanja vsakodnevnih rutin, ki nas lahko oddaljujejo drug od drugega in v nekoč tesnih in ljubečih odnosih privedejo do stanja popolne tujosti. Flanaganov roman je predvsem prikaz neizmernega človeškega trpljenja, bolečine in ne nazadnje tudi (občasnega) zmagoslavja dobrote in spoštovanja do sočloveka, vrlin, ki zlasti možem, ki jih zasužnjuje železnica smrti, na trenutke prinašata svetlobo in upanje.

Recenzija Bukla

Flanagana (1961), avstralskega pisatelja iz Tasmanije, v slovenščini že dobro poznamo po romanih Plosk ene dlani, Neznana teroristka in Smrt rečnega vodnika. Z romanom Ozka pot globoko do severa iz leta 2013, za katerega je prejel tudi prestižno Bookerjevo nagrado, pa je dosegel vrh. V komplek sno in virtuozno napisani pripovedi, v katero vmeša tako vojno in mir kot tudi sovraštvo in ljubezen, kot središčni lik postavi izmišljenega avstralskega kirurga Dorriga Evansa. Ta je bil med drugo svetovno vojno japonski ujetnik v taborišču, kjer so gradili t. i. železnico smrti. Avtor zdravnikovo življenjsko zgodbo (in tudi druge) pred nami splete v pripoved, napisano v različnih časovnih perspektivah, ki osup ne, presune in navduši. Roman se namreč (poleg drugega) bere tudi kot poročilo o gradnji železnice smrti iz prve roke, kar ni čudno ob dejstvu, da je to usodo doživel njegov oče Arch Flanagan. Ta je svoje zaporniško-taboriščno-delovno življenje skupaj s Flanaganovim bratom Martinom popisal v knjigi Linija: zgodba o burmanski železniški progi. A ta medvojna (pre)izkušnja je samo en krak zgodbe. Avtor nam reč v pripoved vključuje tako protagonistova predvojna leta, ko se je strastno zapletel s stričevo ženo, čeprav je imel svoje dekle, kot tudi njegova povojna leta (in tudi povojna leta drugih likov, denimo brutalnih japonskih oficirjev), ko se je s svojim dekletom poročil, potem pa svojo ženo in mater svojih otrok nenehno varal, a takrat, ko je bilo treba, je vseeno pokazal družinsko pripadnost. Eden prevod nih romanesknih vrhuncev letošnjega leta.

Samo Rugelj, Bukla 136

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...