Šola brezboštva
Aleksandar Tišma
| Založba | LUD Literatura |
| Zbirka | Stopinje |
| Leto izdaje | 2021 |
| ISBN | 978-961-7017-93-9 |
| Naslov izvirnika | Škola bezbožništva |
| Leto izdaje izvirnika | 2010 |
| Prevod | Varja Balžalorsky Antić |
mehka vezava
23 x 13 cm
350 g
132 strani
Tip knjige
kratka proza
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
srbsko leposlovje
Založnik o knjigi
Šola brezboštva sodi med avtorjeva najpomembnejša dela. Ta izjemno komponirana knjiga obsega štiri novele, ki so napisane v istem duhu in slogu, saj se vse podajajo v malokrat raziskan prostor morilcev in žrtev. Med srbskimi in tujimi kritiki velja za najokrutnejšo knjigo Aleksandra Tišme, še posebej je to mogoče reči za naslovno zgodbo, o kateri je neki belgijski kritik zapisal, da je ena od najstrahotnejših zgodb, kar jih je kdaj bral.
Življenje bo torej teklo naprej, kot da se ni nič zgodilo, ostal bo človek, sina ima, ima prihodnost, neskončno dolgo prihodnost pred seboj. Življenje. In Dulič se je uklonil nevzdržnemu nagibu, mešanici ganjenosti in očaranosti, ter zakorakal proti vratom in obrnil ključ v ključavnici, nato spet stopil korak nazaj, sklenil dlani, pogledal kvišku, k stropu, in kriknil, močno, svobodno: »Hvala ti, bog! Bog, ti ne obstajaš! Ne, prav zares ne obstajaš! Jaz sem bog!«
Aleksandar Tišma (1924-2003) je klasik srbske književnosti 20. stoletja. Njegova dela so v prevodih zaživela v več kot dvajset jezikih in bila ovenčana s pomembnimi mednarodnimi nagradami. Kot vsestranski ustvarjalec je objavil vrsto pesniških zbirk, romanov in zbirk novel, pri nas pa je znan predvsem po romanu Uporaba človeka, ki je bilo doslej tudi edino njegovo delo, prevedeno v slovenščino.
Recenzija Bukla
Aleksander Tišma (1924–2003) je bil vpliven srbski pisatelj s prepoznavnim opusom, ki smo ga v slovenščini do zdaj poznali samo po romanu Uporaba človeka, ki je bil objavljen leta 1976 in velja za eno njegovih najpomembnejših del. Tišma je dve leti kasneje objavil kratkoprozno zbirko Šola brezboštva, v kateri so štiri novele, ubrano napisane v istem duhu in slogu, vse pa tematizirajo težke eksistencialne teme od vojne do smrti ter od morilcev do žrtev. Tako v prvi z naslovom Šnek spoznamo življenjsko zgodbo istoimenskega junaka, ki se zjutraj vse težje prebuja, podobno kot Gregor Samsa v Kafkovi Preobrazbi, potem pa nam avtor postreže z njegovo zgodbo, ki se preko (druge svetovne) vojne, v kateri ga je prevarala prva žena, ki se je prepustila madžarskemu okupatorju, preobrazi v ljubimca vdove, ki iz sebe seva nekakšno bolezen, ta pa se prenese tudi nanj. V Najhujši noči pa imamo opravka z moškim, ki ga naslednji dan čaka konec, zato v svoji najhujši noči v celici tik pred izvršitvijo dela rekapitulacijo svojega življenja. Premišljeno tematsko skoncipirana knjiga.
Samo Rugelj, Bukla 164
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
