Tri Evine hčere

Recenzija Bukla

Peri, ženska, ki se ves čas vsem opravičuje, uglajena žena, mati treh otrok z bogatega predela Istanbula, se nekega dne pelje na eno od mnogih zabav. V resnici jih ne mara in jo dolgočasijo. V prometnem kaosu Istanbula (vsaj v nečem smo prvi, pripomni njena hčerka) se zgodi nekaj, kar v omikani Peri sproži nepričakovan odziv. Klateža ji ukradeta torbico. Sledi pretep, pred tem pa osvobajajoči tek brez petk, kri, udarci ... Sprožijo se spomini v roman, ki je pred nami. Elif Shafak prepleta, kot vedno v svojih romanih, preteklost in sedanjost, DNK vseh svojih junakinj, obeh svojih svetov: turškega in »pravega« evropskega. Z glavno junakinjo pademo v spomine in prečimo življenje družine, v katero se je rodila. Ta je pravoverno razklana: med vero in čaščenjem Atatürka. Očetov del knjižne police je za vodjo, mamin za duhovno rast in vero. Spolzimo v čas Perinega študija na Oxfordu, kjer pomembno vlogo odigra navdihujoči profesor. Plešoči vrtinec spominov se ustavi pri škandalu, ki je med triperesno deteljico – Peri, njeno prijateljico in profesorjem – vnesel razdor. Vse to sproži prehrupen prometni kaos sodobnega Istanbula. Je mogoče pozabiti preteklost, je vprašanje, ki ga Elif Shafak vedno polaga v naše roke in srce. Je smiselno ločevati svetove, ko se ti od nekdaj prepletajo? Četudi pozabimo, je vedno nekje čakajoči sprožilec. Znana, preverjena in uspešna formula turške pisateljice, ki nas vedno znova pritegne in posrka vase. Najbolj brana, uspešna in pomembna pisateljica nas v romanu o otroštvu, prijateljstvu in veri sooča s svojim znanim svetom, ki je nemara bolj pritegnil s prejšnjimi romani.

Jedrt Jež Furlan, Bukla 147

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.