Založba | Mohorjeva Celovec |
Zbirka | Ellerjeva edicija |
Leto izdaje | 2019 |
ISBN | 978-3-7086-0997-3 |
Ilustracije | Karl Vouk |
Spremna beseda | Tim Wuster |
Urejanje | Adrian Kert |
mehka vezava
19,5 x 11,5 cm
104 strani
Tip knjige
poezija
Kategorije
leposlovje > poezija
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
Kot že v zbirkah Sanje o marelicah in Ozare dneva se avtorica izkazuje kot mojstrica enostavne in razumljive besede – morda je to tudi sad njenega dolgoletnega pisanje otroških pesmi. Banalnost ali celo kič sta ji tuja. Naslov je tudi program zbirke, saj se avtorica poetično giblje skozi barvitost misli, ki jo spremljajo v osebnem vsakdanu, skozi življenje in čas in za katere se trudi, da jim najde primerne besede. To je vzel Tim Wüster kot osnovo za spremno besedo, v kateri se razpisuje o vseprisotnem pojmu beseda v zbirki – tudi v krščanskem smislu. Tako tudi ne začudi, da kakšna pesem Mili Hrobath spominja na psalme.
Ko sem prvič prebral to zbirko pesmi, mi je takoj padlo v oči, kolikokrat se v njej pojavi pojem „beseda“ v vseh mogočih oblikah. V pesmih govori o tem, kako beseda ozdravlja, osrečuje, opogumi, ojunači. Avtorica pesni o „previdnih“ besedah, o „lepih“, „pravih“ in tudi „zlih“ besedah, o „gnusnih“ in celo „slečenih“ besedah. Prav tako trdi, da je beseda trdoživa, močna, dolgoživa, včasih večna ... V neki pesmi celo pravi, da si želi „besedo za kažipot“. V drugi pesmi pesnica „lovi besede“, da z njimi „ovije svoj razkosani dan“. Ali vse pesnjenje – tako me je prešinila misel – vendar ni nič drugega kakor lov za besedami, ki so žive in „preživijo smrt“, kakor spet pravi pisateljica v neki drugi pesmi?
- Tim Wüster v spremni besedi
Recenzija Bukla
Barvitost časa je – poleg dveh zbirk za otroke – tretja samostojna zbirka krhke lirike koroške Slovenke, ugledne pedagoginje in kulturne organizatorke Mili Hrobat. Tako kot prvi dve je izšla v okviru založbine elitne Ellerjeve zbirke s triintridesetletno tradicijo; za v seriji običajno likovno spremljavo verzov je tokrat poskrbel Karl Vouk, spremno besedo pa je napisal Tim Wüster. V predzadnjem letu druge vojne rojena pesnica že v začetnih verzih nakaže, kako in s katere točke se razgleduje po življenju: moč trezne misli ji kaže novo smer, osišče pa ostaja zvestoba. Naslanja se na stare izreke, polne zdravja in moči, ki ji pomenijo kažipot skozi dan. Ne preteklost ne prihodnost, zdaj je njen trenutek; tudi spomin živi v sedanjosti, še pravi, ko se sprehaja skozi svoja razpoloženja in čustva. V jesenskih sanjah se zave, da njenim dnevom zmanjkuje časa; takrat spozna hvaležnost, vir zorenja. Zrelost pa osladi čas – sled v spominih. Boji s
Iztok Ilich, Bukla 149
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.