Ljubav reče greva
Nina Dragičevićmehka vezava
21 x 14,5 cm
170 g
84 strani
Tip knjige
poezija
Kategorije
leposlovje > poezija
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
Tisto, kar me zanima pri Nini Dragičević, je, kako upoveduje, kar v popularni ideologiji individuacije ostaja zamolčevano. Nase vzame sistemske neusklajenosti, in jih za razliko od svojih generacijskih kolegic in kolegov ne skuša uskladiti na ravni zasebnega življenja; družbeno sistemskega razmerja ne skuša preinterpretirati, da bi legitimirala lasten podrejen položaj, pač pa radikalno in že samodestruktivno vztraja pri deprivatizaciji lastnega subjekta.
V poemi Ljubav reče greva je kar nekaj prevpraševanja: Kako naj se subjekt orientira v perspektivi prihodnosti? Koliko subjekta je sploh še? In kako naj se umesti v raztelešeno telo? Ko se hiperindividualizirani svet oži, ga Nina Dragičević, tudi v jezikovnem smislu, širi; na način zaklinjanj, preklinjanj. Zahtevo po širitvi prostora izpeljuje v staroveški formi. Vzame si, kar je nekoč pripadalo izbranim, hkrati pa pripadnost ruši. Edina možna pripadnost se kaže v obliki ljubav. Ta obstaja kot ideja, ki se izživlja v prostoru današnjosti, prostoru brezizhodnosti. Ideja o realnosti ji zadostuje, medtem ko izrekajoča skuša ločevati med idejo o realnosti in realnostjo. Kot zvok, ki ga proizvaja s hojo, medtem ko posluša druge zvoke. Apatične zvoke. Zvoke, ki so družbeno regulativni. Zvoke, ki sporočajo superiornost zaposlenih kulturnic, književnic, rabljevk, ki koljejo in hkrati prisegajo, da ne jedo mesa.
Poema Ljubav reče greva je precizno zasnovana umetnina. Na mikro ravni se zdi, da Nina lovi zdajšnje trenutke, čeprav proizvaja avtonomen svet. Odhajanje je zavesten proces in ne dejanje iz obupa. Subjektivne privatizacije v polje osebnostnega menedžmenta Nina ne vidi kot možnosti. Zamahuje proti tistim, ki v sotočju vpijejo pridi zgini ostani, skrbi jo le to, če bo ljubav poklicala.
Recenzija Bukla
Poema Ljubav reče greva je prvo pesniško delo Nine Dragičević, sicer tudi umetniške vodje festivala Topografije zvoka in pa avtorice zbirke kratke proze z naslovom Kdo ima druge skrbi ter dveh glasbeno-esejističnih knjig Slavne neznane: zvočne umetnice v konstrukciji družbe in Med njima je glasba: glasba v konstrukciji lezbične scene. V naslovu knjige in ponavljajočih se pasusih o tem, kako je, kaj reče in kaj navidezno kontradiktornega naredi ljubav (»ljubav reče najraje sem, ko sva, / reče sploh ne prenesem ljudi, / reče sploh ni več ljudi, / ljubav reče pejva med ljudi.«), bi bralci lahko našli odmev utrujenih, a skrivno pozitivističnih, celo duhovitih besedil Aleksandra Stojkovića iz alternativne rock skupine Goribor. Beseda, ki pride na plano, je razbitje. Zvezna pesnitev se bere kot avtobiografski pohod po sedanjosti, kot razpršen, a obenem povezani (ne)smisel »neoliberalne« družbe in posameznice v njej. Besedišče ostaja hermetično, ne išče novih razsežnosti, temveč je sama sebi razsežnost, zrcalna razsežnost družbe, ki z nenehnim ponavljanjem začaranih krogov utruja do onemoglosti in pred katero človeku ne ostane drugega, kot da skriva svoje tihe moči.
Žiga Valetič, Bukla 148
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
- Torzo / Torso / Torso pesmi / Gedichte / poems: Lidija Golc; kipi / Skulpturen / sculptures: Franc Solina 12,00 € Dodaj v košarico
- -10% Srebreniški inferno Pismo iz Bosne za Danteja Alighierija 22,41 € 24,90 € Prihrani 2,49 € Dodaj v košarico