Orjaški gobec globusa

Založnik o knjigi

Urška Kramberger (Maribor, 1993) je študentka laboratorijske biomedicine, ki živi v Ljubljani in odslikava svoj radovedni pogled na svet skozi besedo ter fotografijo. Po prestolnici najraje dirja s kolesom. O sebi pravi, da ima že od nekdaj bujno domišljijo, ker veliko bere. Je najbolj perspektivna pesnica lanskega leta, ki je prestala dve strokovni selekciji izmed 99 avtorjev iz vse Slovenije in bila na koncu izbrana za zmagovalko med petimi finalisti na Festivalu mlade literature Urška 2015. Za nagrado je prejela gostovanje in nastop na mednarodnem festivalu Evropski pesniki v živo v Pragi ter svojo knjižno prvenko, zbirko pesmi, ki jih predstavlja v knjigi z naslovom Orjaški gobec globusa. Pesniška zbirka je bila izdana pod mentorstvom Barbare Pogačnik, ki je med drugim zapisala: » Avtorica svet doživlja kot sočasnost stanj in soobstoj časov./…/ Dejstvo, da je avtorica kot prvo in osnovno lekcijo v pisanju dojela nelinearnost časa, pa tudi nesmiselnost racia in racionaliziranja v procesih raziskovanja človeku najbližjega in najbolj lastnega kaosa – besede. /…/ Besede, ki je večni misterij. /…/ Bralci Urškinih pesmi » … se gibljemo na področju hermetične in na trenutke aleatorične poezije, ki se včasih približuje asociativnemu mišljenju, značilnemu za nadrealizem, katere aduti so nedvomno smisel za inovativnost, hitrost, razgledanost, a tudi /…/ angažma. Tako kar nekaj fragmentov daje slutiti, da je avtorica zelo kritična do današnjega potrošniškega sveta, sveta ekonomske in rasne segregacije. /…/ Urška Kramberger kot zavezniško letalo popolne svobode duha pikira naravnost v srce neizgovorljivega in z vsem zavedanjem o lastnem početju afirmira mladostniško drznost, ki je znak, da slovenska poezija tudi z mlado generacijo ohranja naboj; tisto lego besede, ki se je sposobna odreči narativnosti in alegorični sporočilnosti v prid samozadostni, larpurlartistični besedi« (iz spremne besede Barbare Pogačnik z naslovom Nujnost vedno pisati, pisati množinsko, pisati kot tujka)