Skozi leta ...

Recenzija Bukla

Marko Vuksanović, avtorski motor legendarne pop-rock skupine Avtomobili, ki je svojo pot začela v prvi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja, je končno izbral in zbral svoje pesmi v knjigo. Sam vztrajno trdi, da ne gre za poezijo, pa vendar songi – ko jih beremo črno na belem, olupljene zvočne interpretacije – mnogokrat nosijo umetniško vrednost. Tudi refreni so umaknjeni, kar pomeni, da so bodisi zapisani povsem na koncu (Zdaj ko si sama.) ali pa so navedeni brez ritma ponavljanja, na katerega je vajeno uho. Besedila si sledijo kronološko in med albumi se pokažejo tematske razlike, odtenki obdobij. Rdeče niti so kljub vsemu stalne: hrepenenje, ženska, potovanje. Uvrščeni so nekateri po krivem prezrti verzi, v že tako intimnem pesnikovanju pa najdemo tudi bisere, kakršen je na primer Bil je dan, ki kot zadnja pesem v knjigi govori o izgubi očeta. To so pesmi človeka, ki je svoj prvi bend ustanovil na osnovni šoli v Sarajevu – v družbi Milana Mladenovića, frontmana pozneje kultne skupine Ekatarina Velika. Dragoceno.

Žiga Valetič, Bukla 145

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.