Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Samohodec

Po nekaterih motivih iz življenja Igorja Vidmarja
Jurij Hudolin
Samohodec

Zaradi različnih vzrokov v Buklini spletni knjigarni te knjige ni možno kupiti.
Za več informacij se obrnite na založbo (v kolofonu levo) ali v kako drugo knjigarno.

Leto izdaje 2020
ISBN 978-961-284-643-5

Tehnične lastnosti
mehka vezava
23 x 14,5 cm
450 g
290 strani
Tip knjige
biografija
Kategorije
biografije in spomini
leposlovje
slovensko leposlovje

Povej naprej

Založnik o knjigi

Igor Vidmar, boter in stric iz ospredja slovenskega panka, ki je v romanu navdih za glavnega junaka Bobana, je človek, ki je v Slovenijo pripeljal mnoga najbolj znana imena svetovnega panka in rocka, od Davida Bowieja do Nicka Cava, v romanu pa so zapisane tudi sočne zgodbe o članih bendov. Kot eden glavnih alternativnih slovenskih medijskih aktivistov urednikov in glasbenih promotorjev je deloval v Mladini, na Radiu Študent, Radiu Slovenija in Studiu City. Kot koncertni promotor in producent je Vidmar v Jugoslavijo in Slovenijo pripeljal več kot tristo svetovno znanih skupin, sodeloval pri mednarodnem prodoru skupine Laibach in bil založnik njenega prvega albuma. Kot eden glavnih neodvisno levih alternativnih glasov rajnke Jugoslavije je – tudi kot član kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic – pripomogel k osvoboditvi Slovenije in poznejši uveljavitvi mnenjskega pluralizma v medijih.

Roman Samohodec, ki je napisan po nekaterih motivih iz njegovega življenja, pa ni le literarizirana biografija – je večplastno delo, ki govori o politiki, o samostojni Sloveniji in o svetovnih glasbenih zvezdah.

»Pank se je zgodil kot preblisk, ki je sprostil in omečil mnoge napete in zavrte ter zatrte energije in varovalke, zato je epsko in dolgoročno zarezal v slovensko kulturo in družbo.«
-(Jurij Hudolin).

O AVTORJU

Jurij Hudolin se je rodil leta 1973 v Ljubljani, kjer je tudi maturiral in na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiral primerjalno jezikoslovje. Od leta 1995 je svobodni književnik; piše poezijo, prozo, scenarije in kolumne. Bil je urednik literarne revije Apokalipsa, nekaj časa je bil tudi glavni urednik založbe VBZ. Objavil je več pesniških zbirk in proznih del, leta 1991 je prejel Grumovo nagrado, leta 2006 je bil nominiran za čašo nesmrtnosti, leta 2013 za Veronikino nagrado in leta 2014 za kresnika. Njegova dela so bila prevedena v hrvaški, srbski, makedonski, češki in angleški jezik, revijalno v več kot trideset jezikov.

Prevaja iz hrvaškega, srbskega in bosanskega jezika; doslej je prevedel več kot 25 knjig, na primer dela Miljenka Jergovića, Draga Glamuzine, Igorja Štiksa, Zorana Ferića, Branka Čegeca, Mileta Stojića, Jasmina Imamovića, Pavleta Goranovića, Lucije Stamač, Sima Mraovića, Roberta Perišića, Miroslava Mičanovića, Krešimirja Bagića in druge.


Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...