Šumenje gozda
Damir Karakaš
| Založba | Beletrina |
| Zbirka | Beletrina |
| Leto izdaje | 2020 |
| ISBN | 978-961-284-609-1 |
| Naslov izvirnika | Sjećanja šume |
| Leto izdaje izvirnika | 2016 |
| Prevod | Jurij Hudolin |
| Spremna beseda | Jurij Hudolin |
| Urejanje | Mitja Čander, Špelca Mrvar |
Založnik o knjigi
Šumenje gozda je roman o Liki in njenih metamorfozah v obliki mračnih, tihih, trdih,
zaprtih ljudi. Čeprav beremo zgodbo družine, o odnosih v njej in njeni vpetosti v družbeno okolje, vas in mesto, beremo tudi o prodoru modernizacije skozi gozdove in čez hribovja, hkrati pa se avtorjevo mojstrstvo kaže v prehajanju od preteklosti k mitom, od realnosti k simbolom in nazaj. Karakaš se tudi v tem romanu postopoma vrača v svoje otroštvo in odraščanje, fascinirajo ga narava, še posebno gozd, in temne plati hrvaške zgodovine, ki še vedno ni izpuhtela iz glav ljudi, čeprav je od nekaterih dogodkov minilo že stoletje. V avtorju tekmujeta strah in želja, ki se izražata s travmo, humorjem in poezijo. Roman je po vsebini in obliki značilno Karakašev, zvit v svoji notranji logiki, natančen in tekoč, zamaknjen in razumljiv, tak, ki gre lahko naravnost v svet.
Recenzija Bukla
Gre za drugi slovenski prevod (po kratkoprozni zbirki Kino Lika) enega najvidnejši sodobnih hrvaških avtorjev. Kratek roman zaznamuje pretanjeno opazovanje medosebnih odnosov in družinskih razmerij v okviru otroštva oz. odraščanja. Kraj dogajanja je (pretežno) hrvaško podeželje, kar za seboj prinese refleksijo lokalne in manj lokalne zgodovine, vprašanje vsakdanjega življenja v odnosu do narave idr. Tako postane domačijskost eden osrednjih pojmov pričujočega dela, za realnost, ki jo spremljamo, pa se zdi, da se ugnezdi med povsem materialistične razsežnosti vsakodnevnega življenja in neko manj otipljivo in razložljivo podstat, ki je prav mogoče tudi tisto »nevidno« gonilo dogajanja. K tovrstnemu občutku dodatno pripomore tudi poseben slog, ki (kot v spremni besedi ugotavlja tudi prevajalec Jurij Hudolin) biva med poetičnim in proznim in s tem postane literarna poslastica še kako drugače kot zgolj po pripovedovalski plati. Če lahko tako po eni strani nekatere osnovne topose in motive Šumenja gozda razumemo kot v literaturi pogosteje prisotne (denimo vaško življenje ali motiv iniciacije), se specifika tega dela izkazuje predvsem na mikroravni, skozi specifičen jezik in estetiko.
Aljaž Krivec, Bukla 153
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
