Traktat o slikarstvu

Recenzija Bukla

Neutrudni iskalec in genij Leonardo da Vinci nikoli ni uspel napisati Traktata o slikarstvu, čeprav do danes poznamo več kot 7000 strani rokopisov iz njegovih beležk, ki jih je nameraval združiti po osrednjih temah. Ker je opazoval svet v vseh njegovih razsežnostih, je hotel najprej vzpostaviti splošno teorijo gledanja in dojemanja, saj je videnje neskončno, kot so neskončne vse informacije, ki jih prejema oko. Ta \"Leonardov paradoks\" (obsesivna težnja po popolnem spoznanju, ki je lahko dokončno samo v spoznanju, da ni nikdar dokončno) je tesno povezan tudi z njegovo nikoli uresničeno idejo o knjigi lastnih misli in dognanj v slikarstvu. Danes je traktat verjetno najbolj znan teoretični spis, ki že stoletja slikarje podrobno uči o vsem, kar morajo znati, obenem pa vzpostavlja umetnika kot božansko bitje. Še pomembnejša pa je njegova modernost in aktualnost, ki se je ohranila do dana- šnjih dni.
Razprava se v prvem delu teoretično približa slikarstvu kot znanosti in ga primerja s poezijo in kiparstvom, v nadaljevanju pa ob konkretnih primerih, podkrepljenih z nazornimi skicami, postopno razlaga posamezne veščine slikarstva. V traktatu so podrobno opisana razna stanja in gibanja človeka, razmerja delov telesa, veliko je napisanega o tkaninah in načinu oblačenja figur, o senci, svetlobi in perspektivi, o sijaju in odbojih, o zasenčenosti in osvetlitvi.
Vsem tistim, ki bi tudi v praksi radi preizkusili Leonardove intelektualno zahtevne ideje, pa za začetek predlagamo knjigo Osnove risanja, neke vrste \"poljuden učbenik z vajami\", ki se opira na preverjene in potrjene metode, ki jih uporabljajo tako študenti na umetniških šolah kot poklicni slikarji. Vodnik po najrazličnejših slikarskih temah je poln vaj, ki vam bodo predstavile risarske tehnike in postavile osnove, na katere se boste opirali ves čas svoje umetniške rasti.

Eva Vrbnjak

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.