Hrana za zdravje družine

Založnik o knjigi

Knjiga Hrana za zdravje družine je namenjena vsem, ki v sodobni informacijski zmedi iščejo odgovore na številna vprašanja o hrani in zdravju – Mojca Vozel, avtorica poudarja, da ne obstaja en sam pravilen način prehranjevanja, a skupna so temeljna spoznanja.

Slovenski knjižni trg je bogatejši za življenjsko in uporabno knjigo s temeljnimi znanji o prehrani družine. Nastala je kot pripomoček za starše, stare starše, varuhe, vzgojitelje, za mladostnike in odrasle, ne glede na to, ali hrano pripravljate ali le sedete za mizo in jo pojeste. Namenjena je vsem, ki v sodobni informacijski zmedi iščejo odgovore na številna vprašanja o hrani, prehranjevanju in zdravju. Avtorica mag. Mojca Vozel, ki raziskuje prehranske kulture, meni, da takšna znanja v Sloveniji potrebujemo prav tem trenutku, saj se čedalje več ljudi ozira vase in k naravi ter si prizadeva za čistejše okolje, boljše počutje in trdnejše zdravje.

Zorni kot je antropološki – hrano predstavlja skozi razvoj, naravo in kulturo človeka. Zato je vsebina drugačna od precej bolj razširjenih medicinsko-prehranskih pogledov. Za antropologe so ključne terenske študije preteklih ljudstev in sodobnih populacij, ki ne živijo tako, kot živimo v razvitem svetu. Sprašujejo se, katere populacije trpijo za prehranskimi boleznimi in katere ne, kako k temu pripomoreta naravno okolje in prehranska kultura, pa tudi to, katere spremembe in preobrati so vse od prazgodovine do danes povzročali največje vzpone in padce zdravja ljudi.

Knjiga obsega dobrih sto strani in pet poglavij. Prvo poglavje piše o razvojni hrani, ki podpira razvoj otrok in zdravje odraslih. Sooča se tudi z zmedo, ki smo si jo ustvarili s prehranskimi piramidami. Drugo poglavje razlaga vpliv hrane na imunski sistem in predlaga, kako s hrano podpreti telo, ko zbolimo. Tretje poglavje osvetli vse skupine živil in odgovarja na vprašanje, kako s hrano dvigniti odpornost. Z dilemo, zakaj ima toliko ljudi danes alergije in težave z uživanjem živalskega mleka, se ukvarja četrto poglavje. Kaj pa spreminjanje prehranskih navad in vzgoja otrok? Kako se o hrani pogovarjamo, kako rešujemo konflikte za mizo, zakaj imamo radi sladko, zakaj precej ljudi ne mara zelenjave, zakaj so otroci neješči ali preveč ješči, o vsem tem piše peto poglavje. Tudi odnos do hrane namreč bistveno vpliva na zdravje.

Knjiga predstavlja preprosta znanja, ki so jih nekoč verjetno poznali in v sebi čutili vsi ljudje in vse kulture. Danes ni več tako. Večini ljudi se prizadevanja za zdravo hrano zdijo težka in zoprna. Nekateri begajo od diete do diete, da bi našli svoj »recept«. Drugi prisegajo na »zdravo kmečko pamet«, toda niso prepričani, kaj natanko to je. Tretji se trudijo slediti medicinsko-prehranskim smernicam, a jih grizejo občutki krivde, ko pomislijo, da ne ravnajo »prav«. Toda moraliziranje tu nima kaj iskati kot tudi ne zatrjevanje, da obstaja en sam pravilen način prehrane, pravi avtorica. »Le kako lahko pomislimo na kaj takega, ko pa so se populacije v vsej zgodovini človeštva in na vseh mogočih geografskih območjih prehranjevale tako zelo različno! Ni enega samega načina, ki ljudem prinaša dobrobit in zdravje.« Ali to pomeni, da ostajamo izgubljeni? Nikakor ne. Ko si bomo kot družba povrnili nekatera preprosta temeljna znanja, nas bo narava vodila sama in laže bomo razumeli, kaj jemo in zakaj.