Dukla

Založnik o knjigi

Novelistična zbirka Dukla (1997) Andrzeja Stasiuka – in osrednja zgodba v njej – je poimenovana po kraju ob meji s Slovaško, v katerem se pripovedovalec ustavlja, kadar potuje po južni Poljski. Opisi poti in mesteca, zaustavljenega v času, pogreznjenega v lenobnost in zatišje karpatske pokrajine, se prepletajo s spomini na neki drug kraj in pripovedovalčeva otroška doživetja v njem na obiskih pri starih starših, delavnem in pobožnem dedu ter skeptični, preudarni babici, ki so jo obiskovali duhovi dragih pokojnikov, ne da bi v tem videla kaj nenavadnega.
Duklo odlikuje pisateljev značilni slog liričnega opisa prostora, kraja, pokrajine ali potovanja, ki meji na epifanijo, pregnetenega v spominu in domišljiji, prežetega z metafizičnimi premišljevanji. Knjigo zaključi več kratkih poetičnih zapisov o ljudeh, živalih, naravi iz podkarpatskega sveta z refleksivnimi poantami, ki osebna, čutno nazorna doživetja prenašajo na raven občečloveškega in univerzalnega.