Soba 2
Julie BonnieNaslov izvirnika | Chambre 2 |
Leto izdaje izvirnika | 2013 |
Prevod | Marjeta Novak Kajzer |
Urejanje | Bronislava Aubelj |
mehka vezava
20 x 13 cm
200 g
175 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
francosko leposlovje
Založnik o knjigi
Roman Soba 2 poteka v dveh časovnih obdobjih. Sedanjost odstira mučno vsakdanjost Béatrice, otroške sestre na porodniškem oddelku, ki mora preživljati svoja otroka in je bila zato prisiljena opustiti boemsko življenje gole plesalke na umetniških turnejah. Skuša postati »normalna«, se prilagoditi večini, a ji to nikakor ne uspeva, saj po eni strani s svojim bistvom ostaja v preteklosti, pri tistem, kar je bilo res »njeno«, njena prava narava, po drugi strani pa jo raznovrstne in tudi tragične usode žensk na porodniškem oddelku pregloboko prizadevajo, da bi s svojo rahločutnostjo to lahko dolgo prenašala. Za vrati sobe 2 je samo ena zgodba, za drugimi vrati so druge in niso vse eno samo veselje ob rojstvu otroka. Marsikatera soba je en sam krik osamljenosti, neizrekljiva bolečina ob otrokovi smrti. Julie Bonnie o tem pretresljivo spregovori v najnežnejših, poetičnih tonih, ki jih mestoma še poudarijo ostri, skoraj kruti zvoki te literarne pisave.Bogastvo tega romana je ob izpovedni moči tudi opazna slogovna izvirnost, ki senzualno upesnjuje žensko telo in goloto na odru preslikava v lepoto. Prav žensko telo je tudi glavna vez med pripovedjo o nemalokrat krutem dogajanju na porodniškem oddelku in tisto hrepenenjsko o nekdanji veliki ljubezni Béatrice, o genialnem nemškem violinistu Gaborju in očetu njenih otrok, pa o tolkalcu Paolu, o osupljivih travestitih modrem in rdečem Pierru in drugih članih glasbeno-umetniške skupine, ki je navduševala s predstavo Kabaret ljubezni. Veliko pretresljivih zgodb se zliva v večplastnost tega kratkega, a zapomljivega romana.
Recenzija Bukla
Béatrice je ženska srednjih let, ki jo je usoda pahnila v popolnoma drugačno delovno okolje, v kakršnem je nekdaj iz naivnega mladega dekleta rasla v izkušeno žensko: nekdanje plesne predstave, prave umetniške paše za oči in dušo, in svojo staro boemsko družbo, s katero se je po svetu klatila v avtodomu, je zamenjala za sterilno in hladno bolnišnično okolje porodniškega oddelka. Pahnjena v kruto rutino dvanajsturnega delovnika pa ob spremljanju porodnic in prehajanju iz ene porodniške sobe v drugo vendarle ni izgubila tistega, kar je včasih vnašala tudi v svoj ples: neizmerne empatije, zaradi katere zdaj drugače sprejema porodnice in njihove zgodbe, ki vsaka na svoj način puščajo pečat tudi v njenem življenju … Nadvse subtilno podana zgodba, prvenec vsestranske francoske umetnice, je spretno stkana iz utrinkov iz preteklosti glavne protagonistke in iz njenih sedanjih doživetij. S svojo globino podira marsikatere (ženske) tabuje in na plan vleče najgloblja občutja.
Vesna Sivec Poljanšek, Bukla 123-124
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.