Kot belo, kot ljubezen
Vinko Möderndorfertrda vezava
19,5 x 14,5 cm
180 g
65 strani
Tip knjige
poezija
Kategorije
leposlovje > poezija
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
Ljubezen v tej knjigi nikoli ne preskoči miljnikov dvojine, še več, pesnik se je ob pojmu ljubezen, ki se dandanes zlorablja kot (po)imenovanje za celo spekter ljubezenskih relacij (starševska, otroška, božja, ljubezen do narave, do (so)ljudi, doma in domovine …), da sploh ne omenjam raznih deviantnih – filij, kajti topos, bolje rečeno kolaž (ob)čutenj, v katerem se dogajajo poželenja, strasti, razočaranja in navsezadnje pozabljanja, je v bistvu samo dvorišče objema, prikupni voajerski pogledi v interierje, ki dišijo tako po vroči noči kot po »srhu teme v kleti«, medtem »ko stopiš / izpod tuša popikan z drobnimi kapljami«. Navedena podoba drobnih kapelj seveda asociira na »kvadrat obdan s sencami preteklosti«, pa naj bodo smrti bližnjih, predvsem matere ali samo na videz mimobežna slovesa od ljubljene osebe, ki pa puščajo na belini raster sivine, v katerem »(za)tišči temačen čas negotovosti«, kajti »vsako življenje je vedno samo dvom / prepišna snov iz katere nastaja prah«. Prav zato se pričujoča zbirka pesmi v drugi polovici obarva z očitnim tonom minevanja.
Recenzija Bukla
Izbrizgati seme in izreči besedo je v poeziji Vinka Möderndorferja ena in ista zgodba. Ne veš, bi najprej prebiral pesmi, se nato ljubil ali obratno, se najprej ljubil in odzvenel s pesmimi v eros dotika. Morda bi pesmi prebiral kar vmes, med branjem telesa, med enim in drugim poljubom. Dobro, poezija ni »namenjena« temu, ne zmanjšujem njenega pomena, prav nasprotno, a Vinkova poezija je tako močno erotično nabita, da si jo jemlješ prej, potem in še vmes. Je sploh razlika med dotikom in besedo (tistima pravima, seveda)? Zanimiva erotika je tudi pri plezanju na drevo, ko tam ostaneš čisto do večera in se ne oglasiš, ko te kličejo k večerji, kaj ni? Seveda nosi eros tudi svoj protipol – tanatos: smrt, padanje, razhod, ampak je vedno znova »vredno«, kajti ljubezen je tako bela, da je noben dotik smrti ne umre. Ni konca besed, ni konca dotikov. Sva.
Sabina Burkeljca, Bukla 114
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.