Lakota
Jure JakobZaložba | LUD Literatura |
Zbirka | Prišleki |
Leto izdaje | 2018 |
ISBN | 978-961-7017-16-8 |
Leto izdaje izvirnika | 2018 |
Urejanje | Andrej Hočevar |
mehka vezava
20 x 14 cm
150 g
78 strani
Tip knjige
poezija
Kategorije
leposlovje > poezija
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
Svetloba naredi, da rastejo jabolka, da v njeni luči vidimo stvari in jih lahko poskusimo opisati: trta na brajdi, drobne slive, ptičje gnezdo, miza, hiša, ljubljena oseba. Toda ne samo, da svetlobe ne moremo opisati, temveč je svetloba tudi slepa za nas. Potrjuje našo prisotnost in razkriva vztrajnost, v kateri prepoznavamo življenje, ne da bi bili zares sposobni razumeti. In ko se zamenjajo letni časi in riše sonce drugačno pot po nebu, je prav tudi, da so dnevi krajši in v njih več teme. Govorec Jakobove umirjene in izčiščene poezije verjame v obstoj nekega reda, zaupa naravi in je noče motiti. Zaveda se, da se čudež mogoče zgodi, a ga ne more videti, saj lahko šele takrat, ko nekaj umanjka, reče, da je sploh bilo. Zato si prizadeva zgolj ponižno biti in se iskreno soočati s svetom okoli sebe in temnimi kotički svoje notranjosti, hvaležen za svojo lakoto in da je jablana obrodila. Kajti življenje, ki ga presega, se odvija mimo njegove volje in bo svoj smisel, v katerega mora verjeti, razkrilo šele na koncu.
Jure Jakob je pesnik. Rodil se je leta 1977 v Celju. Magistriral je iz primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer zadnja leta tudi živi in dela kot samostojni kulturni delavec. Leta 2010 je izdal esejistično študijo o prozi Lojzeta Kovačiča z naslovom Otroški pogled, njegov pesniški opus pa sestavljajo tri knjige. Prvenec Tri postaje je ob izidu leta 2003 navidez zadržano, a temeljito premešal karte sodobne slovenske poezije. Jakob je zanj prejel nagrado zlata ptica, izpostavljeno mesto je zasedel tudi v antologiji mlade slovenske poezije po letu 1990, ki si je za naslov sposodila kar verz ene izmed njegovih pesmi. Zbirka je bila razprodana in leta 2009 ponatisnjena. Jakobova druga zbirka, Budnost, je izšla leta 2006, do zdaj zadnja, Zapuščeni kraji, pa 2010. Z obema se je potrdil kot eden izmed izstopajočih glasov svoje pesniške generacije. Njegove pesmi so prevedene v angleški, italijanski, poljski, češki, makedonski, srbski in madžarski jezik, še z dvema pesnikoma je izdal knjižni izbor pesmi v nemščini, Tri postaje so leta 2012 izšle v hrvaščini.
Več o knjigi:
Recenzija Bukla
Jure Jakob tudi v novi zbirki ostaja zasid ran v domačem in družinskem okolju, upesnjuje prizore iz narave, vsakdanja opravila, vse to pa z občutenostjo in umirjenostjo, ki jo lahko razumemo tudi kot način bivanja ali odmik od današnjega »ponorelega« sveta. Pesniške podobe so premišljene, izčiščene, na trenutke se zdi, kot bi stali pred naslikanimi krajinami, ožarjenimi z mehko svetlobo. Všeč sta mi spoštljivost, previdnost, tudi hvaležnost, s katero lirski sub jekt vstopa v življenje, ki ga ne jemlje za samoumevnega. Tako ga ne smemo niti bralci oz. nam tega ne dopustijo niti same pesmi, saj nas v ozadju ves čas spremlja občutek, da nam lahko na mehki travi vsak hip zdrsne in da se lahko krhko ravnovesje vsak čas sesuje, ali, kot beremo v pesmi Korenine: »Sinoči sem verjel, / da nekateri trenutki minejo, / če jim pustiš čas. / Danes je moja vera slaba. / Nekateri trenutki / poženejo korenine in se razraščajo, / dokler ne izčrpajo zadnje stotinke časa.« Izjemna zbirka, ki je gotovo ne gre prezreti.
Kristina Sluga, Bukla 143
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.