Upornica

Recenzija Bukla

Stavek »Ko človek raste, iz leta v leto, je vprašanj vse več.« je Milenka Pungerčar izrekla v radijski oddaji Storž – Starejši v tretjem obdobju renesanse živ ljenja. Pogovor je nastal pred šestimi leti, pred tem je že objavila kratko prozo Rdeče marjetice in Trate preteklosti, spominsko dokumentarni zapis. V najavi pogovora je bila tudi povezava na njen Facebook profil. Milenka Pungerčar je v pogovoru razkrila delček svojega življenja, predvsem pa iz vsakega njenega stavka vejejo mirnost, jasna stališča, širok humanistični pogled na življenje in ljudi. Artikulirana, modra, srčna in strpna gospa, ki se vseskozi izraža izbrano in odmerjeno. Kasneje je nastala kratka zgodba Tomaževa pisma, zgodba o ljubezenskih pismih iz zapora, še prej roman Informbiro in oslovski kašelj. Tokrat je pred nami njen roman Upornica. »Zgodbam, ki smo jih nekoč generacije, rojene po vojni, obravnavale pri pouku zgodovine, daje Pungerčarjeva človeški obraz. Obraz trp ljenja, izgube, groze, a tudi ljubezni, sreče in veselja. Naj bo še tako uničujoča vojna, življenja ne more ustaviti, saj ljudje vedno hrepenimo po sreči in miru,« je v spremni besedi zapisala Tanja Tuma. Pisateljica pripoveduje v drugi osebi ednine zgodbo o Miri, osrednji junakinji romana. Rasla je na podeželju, z dedkom in babico. Ne prav v izobilju, kljub temu pa so redno naročali zbirke knjig. Komaj petnajst letna je bila aretirana in pred italijanskim vojaškim sodiščem v Ljub ljani obsojena na 12 let in 6 mesecev strogega zapora. V italijanskih zaporih je bila do konca leta 1943. Roman je natančen popis njenega življenja. Vsakdanjika v otroštvu, predvsem v zaporu (tu je še najbolj poetična), partizanih in času po tem. Dokumentarno natančno, namenoma na prvi vtis skopo, je dragoceno ravno zaradi spretnega tkanja vsakdanjega in hkrati najbolj kompleksnega tkiva življenja. Iz dek lice hitro zraste v žensko. »Tiha si. Ti ni dobro?« je vprašal Marko v dolini. »Ne skrbi, dobro mi je,« je rekla Mira, nato pa se skozi vso vož njo pogreznila vase. Odmislila je dogajanje dneva, se odmaknila od spominov preteklega življenja ter se zamaknila v pričakovanje prihajajočega, bolj mirnega in varnega,« Pungerčarjeva sklene obsežen in edinstven roman.

Jedrt Jež Furlan, Bukla 138-139

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.