Meni je lep ta svet = A me piace questo mondo

Recenzija Bukla

V tej slovensko-italijanski izdaji, ki jo je uredila in prevedla neumorna Kraševka Jolka Milič, so prvič hkrati zbrani vsi pesniški glasovi družine Pavček. Največ pesmi je Tonetovih, sledijo Markove, ki je za časa svojega kratkega življenja izdal le eno zbirko, medtem ko Saša zbirko odpira s toplim zapisom o očetu in bratu in zapira s pes mimi. Odličen izbor (tudi tu je imela prste vmes gospa Jolka), ne predstavlja le temeljnih prvin njihove poezije, ampak pesmi enega preplete s pesmimi drugega. Tonetova tematsko raznovrstna poezija ljubezenskih, družbenoangažiranih, otroško-radoživih in najpretresljivejših pesmi sinu, v katerih razgrinja vso bolečino ob njegovi smrti in ga hkrati skuša razumeti – kot oče in človek, ki postavlja življenje nad vse – , tvori dialog z Markovim ciklom. Njegovo razmišljanje o življenju, povsem drugačno od očetovega, je najti v verzu: »Puščava življenja. Ne vidiš ji konca.« Zadnje, Sašine pesmi, polne mehkobe, nežnosti pa tudi strasti, bralcu vračajo upanje, ponovno utirjajo svet in z globokim razumevanjem gradijo most med očetovo neznansko slo po življenju in Markovim iskan jem življenja v smrti.

Kristina Sluga, Bukla 136

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.