trda vezava
19,5 x 14,5 cm
230 g
121 strani
Tip knjige
poezija
Kategorije
leposlovje > poezija
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
Živ človek, človek iz mesa in krvi, ki nastopa v Rokovi poeziji, razume, da je diktat ljubezni lahko tudi nasilen, da je ljubezen sila, ki si te pokori, da te ljubezen tako zalije, da je tvoje srce poplavljeno področje in vse naokrog en sam nepregledni horizont vode. Ta voda je ženska. Ženska je jezero, ki ima svojo pošast in svoje ribiče. Ženska-jezero lahko moškega, ki je umazan – od poti in žeje, sicer umije in napoji, vendar ali je sposobna tudi tistega, česar si on od nje dejansko želi – potolažiti neutolažljivo, napojiti njego¬vo dehidrirano dušo, prinašati hrano večno zevajoče¬mu kljunu v prsih, premagati njegov strah, ki se vedno oklepa ljubezni, postati dom satelitu, izgubljenem v globinah črnega vesolja?
Recenzija Bukla
Vilčnik, ki je v našem kulturnem prostoru dobro znan, se kot pesnik predstavlja drugič. Osrednja pesem, po kateri je naslovljena tudi celotna zbirka, razkriva glavni pesniški temi – ljubezen in smrt, uokvirjeni v ganljivo zgodbo o Ani, ki išče življenjski smisel. Pesem kot zgodba je pri Vilčniku zelo pogosta (avtomehaniki nimajo prijateljev), iz nje pa veje pridih šansona, ob čemer ni odveč omeniti, da je avtor dejaven tudi na glasbenem (Patetico) in uprizoritvenem (dramatik in režiser) področju. Vilčnik zelo dobro krmari med različnimi občutji, pri čemer nikoli ne zapade v osladno solzavost. Ravno nasprotno, v pesmi redno zaposleni pesnik svoj položaj odkrito smeši, ob tem pa ost usmeri tudi na tiste, ki mislijo, da umetnost nastaja na tekočem traku.
Kristina Sluga, Bukla 112-113
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
