Tisoč osemdeset stopinj

Recenzija Bukla

O drugi avtoričini zbirki je na tako omejenem prostoru nemogoče pisati (podobno v spremni besedi ugotavlja Iztok Osojnik). V resnici gre za to, da knjiga ne prenese splošnosti in pavšalnih sodb, ker vsebino posreduje na preveč različnih ravneh, kot celota, iz cikla v cikel, iz pesmi v pesem in iz verza v verz. Podobno bi lahko trdili za jezikovno plat, saj zbirka ne prisega na »redkobesednost«, temveč izčiščevanje raje opravlja v nenehnem izogibanju velikim besedam in sentimentalnosti (ob širokem vokabularju pa najde mesto za najrazličnejše registre), in enako velja za tematsko podobo zbirke, ki se dotika vse od (povsem) intimnih izkušenj do nekakšnih »širših« komentarjev, ki pa niso zamejeni na družbeno, temveč segajo čez. Vse navedene ravni se prepletajo, sobivajo in tvorijo novo, vznemirljivo entiteto, ki je (paradok­salno) prav toliko monolitna kot heterogena.

Aljaž Krivec, Bukla 147

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.